Skoči do osrednje vsebine

10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.
Države članice ES so v Bruslju sprejele odločitev, da ne bodo skupaj priznale novih držav, ampak bo vsaka država članica to posamič storila. Časopis Dnevnik je objavil intervju z dr. Jožetom Pučnikom, ki je spregovoril o prihodnjih povezavah SDSS z morebitnimi koalicijskimi partnerji, slovenski obrambi in varnosti. Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo je na seji obravnaval predlog zakona o lokalni samoupravi, po katerem bi se število občin v Sloveniji povečalo.
 EU zvezde in sence ljudi

Države članice ES so v Bruslju sprejele odločitev, da ne bodo skupaj priznale novih držav, ampak bo vsaka država članica to posamič storila. | Avtor: Savvapanf Photo/adobe.stock.com

Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav in sprejetje predlogov Slovenije

Zunanji ministri držav ES so se na zasedanju v Bruslju dogovorili, da za priznanje Slovenije in Hrvaške 15. januarja ni ovir, vendar  novih držav ne bodo priznavali skupaj, ampak se bo vsaka članica dvanajsterice sama odločila o priznanju. Ministri ES so vztrajali, da se nadaljuje konferenca o Jugoslaviji, ter podprli mirovno akcijo ZN in napotitev modrih čelad ZN na krizna območja v Jugoslaviji. Zahtevali so, da se opazovalna misija ES nadaljuje kljub sestrelitvi helikopterja, zahtevali pa so tudi dnevna poročila, iz katerih naj bi bilo razvidno, ali je zagotovljena varnost opazovalcev. Obsodili so sestrelitev helikopterja opazovalne misije ES in zahtevali, da se zadeva razjasni in krivci kaznujejo. Sprejeli so predlog lorda Carringtona, da bi Črno goro izvzeli iz gospodarskih sankcij, saj je zagotovila, da je pripravljena v celoti sprejeti haaški dokument o odpravljanju jugoslovanske krize. Sankcije naj bi tako veljale le še za Srbijo.

Slovenija je v Bruslju predlagala, da se začasno uvede prepoved razpolaganja s premoženjem nekdanje skupne države, saj naj bi se nenadzorovano delilo, devizne rezerve pa naj bi se uporabljale tudi za kupovanje orožja jugoslovanski armadi. Lord Carrington je sprejel predlog, da po 15. januarju začne delovati posebna skupina, ki bi se ukvarjala z vprašanji pravnega nasledstva SFRJ in v okviru katere bi razpravljali tudi o delitvi premoženja.

V Bruslju so Slovenija, Hrvaška in Makedonija sklenile sporazum o medsebojnem priznanju in vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Avstrijska ljudska stranka je na seji vlade zahtevala, da se priznata Slovenija in Hrvaška. Podkancler Busek je napovedal, da bodo 14. januarja 1992 priznali vse nekdanje sovjetske in jugoslovanske republike. Italijanski predsednik Cossiga je podal soglasje, da Italija prizna Slovenijo in Hrvaško; napovedal pa je tudi možnost priznanja še drugih republik, ki so predložile prošnje ES.

Pogovor z dr. Pučnikom

V pogovoru za časopis Dnevnik je dr. Pučnik opozoril, da se SDSS ne sramuje preteklega Demosovega obdobja, vendar se ta končuje in je treba gledati naprej. Po njegovem mnenju SDSS nima nobene možnosti, da bi prevzel oblast, pri koalicijskem povezovanju pa so si najbližje s socialisti, saj so ugotovili, da imajo vrsto skupnih interesov in programskih točk. Za SDSS je bila sprejemljiva zamisel o hitri pripravi volitev aprila ali maja 1992 in ne rušenje vlade s konstruktivno nezaupnico. Opozoril je, da naj bi nekateri ministri že napovedali svoj odstop. Poudaril je, da je nujna zahteva po čimprejšnji vključitvi Slovenije v evropski varnostni sistem, da so domače obrambne sile nujne, a so le prehodna rešitev. Po njegovem mnenju naj bi bila vlaganja v vojsko iluzorna, tvegana, predvsem pa zelo draga. Poudaril je, da ima pomisleke in da ga skrbi, da se na področju varnosti znova vzpostavljajo personalne povezave, »ki utegnejo postati zelo močne, same sebi namen …«.

Seja odbora za lokalno samoupravo

Parlamentarni odbor za lokalno samoupravo je na seji obravnaval delovno gradivo predloga za izdajo zakona o lokalni samoupravi. Po reformi lokalnih skupnosti naj bi bilo v Sloveniji od 22 do 25 okrajev in 246 občin, znotraj njih pa bi lahko oblikovali soseske, četrti ali vaške skupnosti kot svetovalna telesa občinskim svetom. Nove občine naj bi obsegale najmanj 3000 prebivalcev, mestne skupnosti pa 20.000 prebivalcev z redkimi izjemami. Med najpomembnejšimi pogoji za delovanje občin so poudarili opremljenost in sposobnost zagotavljanja osnovnih potreb občanom. Lokalna skupnost mora imeti možnost samostojnega pridobivanja sredstev za svoje delovanje, kar bi bilo določeno z dogovorom z ministrstvom za finance. Predlog je bil, da bi moral odbor še počakati na reorganizacijo državne uprave, ki jo je pripravljalo ministrstvo za pravosodje in upravo. Na razpravi so še opozorili, da bo reorganizacija lokalnih skupnosti povzročila visoke stroške.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

  • Dnevnik, 10. 1. 1992.
  • Slovenec, 11. 1. 1992.
  • Večer, 11. 1. 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.