»Slovenija je v okviru Ecofina dosegla pomemben rezultat na številnih področjih, tako finančnem, fiskalnem kot davčnem. Evropo je vodila v času, ko je bilo oteženo gospodarsko in finančno poslovanje, in v času najhujših zdravstvenih in socialnih problemov. V okviru evropskega semestra je zagotovila in predlagala takšno politiko, ki je zagotavljala gospodarsko rast, čim manjši primanjkljaj oziroma čim manjše posledice te krize. Zato je bila Evropa tudi v tem pogledu spoprijemanja s krizo uspešna. Vsekakor smo se tudi veliko naučili in z aktivnim sooblikovanjem evropske politike na finančnem in gospodarskem področju zagotovili nadaljnjo stabilnost, gospodarski razvoj in socialno politiko v Evropski uniji,« je na novinarski konferenci povedal minister mag. Andrej Šircelj.

Osrednja prednostna naloga na področju Sveta ECOFIN v času slovenskega predsedovanja je bila zagotavljanje okrevanja. Zato je bil cilj čimhitrejše potrjevanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Načrti bodo pripomogli k hitrejšemu okrevanju, odpornosti, zelenemu prehodu in digitalizaciji, povečanju inovativnosti in boljši konkurenčnosti gospodarstva ter tako k boljši kakovosti življenja v EU. Finančni ministri so potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Skupna vrednost do zdaj potrjenih načrtov je 291 milijard evrov nepovratnih sredstev in 154 milijard evrov posojil. 20 držav članic je že prejelo predplačila v vrednosti več kot 54 milijard evrov. 

Velik dosežek na davčnem področju predstavlja dosežena reforma stopenj davka na dodano vrednost, o kateri so se ministri dogovorili na decembrskem zasedanju Sveta ECOFIN. Reforma stopenj DDV sledi prioritetam EU – zelenemu prehodu, digitalizaciji in zagotavljanju zdravja. To pomeni, da se v nabor blaga in storitev, za katere je mogoča uporaba nižjih stopenj, vključujejo tudi blago in storitve, ki podpirajo doseganje okoljskih zavez in ciljev, razvoj na področju digitalizacije in varovanje zdravja. Zaradi reforme stopenj DDV bodo države članice bolj enakopravne pri izbiri in imele širšo izbiro blaga in storitev, ki jih bodo lahko obdavčile z nižjimi stopnjami.

Zaradi pospešenega procesa digitalizacije se je slovensko predsedstvo osredotočilo na digitalne finance. V času slovenskega predsedovanja je Svet EU sprejel pogajalski mandat z Evropskim parlamentom glede dveh predlogov uredb, in sicer uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij (MiCA) in uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA). Njun cilj je ustvariti spodbudno okolje za inovativna podjetja, hkrati pa ohranjati finančno stabilnost in zmanjšati tveganja za vlagatelje in potrošnike. Z Evropskim parlamentom je bil dosežen dogovor o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki digitalne finančne storitve približuje ljudem in podjetjem.

Na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma smo dosegli politični dogovor za prenovljeno Uredbo o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev. Tako se zagotavlja večja transparentnost pri poslovanju s kripto valutami. To pomeni, da bo potrebno informacije o plačniku in prejemniku zagotavljati tudi v primeru prenosa kripto imetja, ne glede na znesek prenosa, kar bo zmanjševalo možnosti pranja denarja in financiranja terorizma.

Eden izmed najpomembnejših dosežkov slovenskega predsedstva je tudi dogovor o proračunu EU za leto 2022. Proračun EU za leto 2022 bo podkrepil gospodarsko okrevanje in odpornost evropskega gospodarstva, spodbujal podnebne in digitalne cilje in zagotovil zadosten fiskalni prostor za ukrepe ob morebitnih nepredvidljivih okoliščinah. Obenem je sprejetje proračuna ključno, saj omogoča izvajanje številnih programov in delovanje EU institucij.

V času predsedovanja so bili sprejeti zaključki o evropskem semestru, s katerimi je določena združitev postopkov implementacije nacionalnih načrtov za okrevanje in postopkov ekonomskega upravljanja.

Na davčnem področju je slovensko predsedstvo poleg že omenjene reforme stopenj DDV pripravilo kompromisno besedilo zakonodajnega predloga o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino. Predlog je bil potrjen na sestanku Odbora stalnih predstavnikov v decembru, s čimer je bil dosežen pogajalski mandat z Evropskim parlamentom.

V decembru sta bila potrjena predlog Uredbe o opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene kmetijske in industrijske proizvode in predlog Uredbe o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke, ki sta se začeli uporabljati s 1. januarjem.

V času slovenskega predsedovanja je bil posodobljen Seznam EU z jurisdikcijami, ki ne sodelujejo v davčne namene.

Slovensko predsedstvo je doseglo mandat Sveta EU za pogajanja glede predloga verižnega mehanizma, ki uvaja namenske prilagoditve Uredbe o kapitalskih zahtevah in Direktive o sanaciji in reševanju bank za učinkovito upravljanje reševalnega okvira. Urejena in jasna zakonodaja na področju reševanja bank, ki cilja na izboljšanje možnosti reševanja bank v težavah z notranjimi sredstvi,  predstavlja pomemben gradnik pri graditvi bančne unije in krepitvi finančne stabilnosti v EU.

Julija je minister mag. Andrej Šircelj vodil dialog med EU in državami Zahodnega Balkana in Turčijo, novembra pa makroekonomski dialog na politični ravni in ministrski dialog z državami članicami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

Septembra je slovensko predsedstvo organiziralo dvodnevno neformalno srečanje ministrov za ekonomske in finančne zadeve na Brdu pri Kranju, ki so se ga prvi dan udeležili tudi guvernerji centralnih bank vseh držav članic. Sodelujoči so na neformalnem srečanju začeli s poglobljeno razpravo o prihodnosti fiskalne politike in njeni vlogi pri spodbujanju okrevanja, razpravljali pa so tudi o vplivu podnebnih sprememb na stabilnost finančnih sistemov in obdavčitvi gospodarstva v luči digitalizacije.

Minister mag. Šircelj je v času predsedovanja kot predsedujoči Svetu ECOFIN predstavljal Svet EU na zasedanjih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20. V tem času so potekali dogovori o podnebnih ciljih in financiranju cepiv za manj razvite države. Dosežen je bil dogovor o minimalni 15-odstotni stopnji svetovnega davka od dohodkov pravnih oseb. Oktobra so finančni in zdravstveni ministri potrdili ustanovitev delovne skupine »The G20 Joint Finance-Health Task Force« z namenom izboljšanja pripravljenosti na pandemije in usklajevanja finančnih in zdravstvenih politik.

Več informacij o ključnih dosežkih lahko najdete na: