Potreba po prilagoditvi obstoječih pravil

Potem ko je bila decembra 2021 sprejeta reforma skupne kmetijske politike (SKP), je Evropska komisija pripravila predloge aktov o državni pomoči v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za programsko obdobje 2023–2027. Namen predlaganih sprememb je uskladiti obstoječa pravila o državni pomoči v teh gospodarskih dejavnostih s trenutnimi strateškimi prednostnimi nalogami EU, zlasti z reformirano SKP in skupno ribiško politiko ter evropskim zelenim dogovorom.

Spremembe zajemajo naslednje sklope pravil o državni pomoči iz leta 2014, ki se trenutno uporabljajo za kmetijski, gozdarski in ribiški sektor in prenehajo veljati konec leta 2022:

• smernice EU o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželju;
• uredba EU o državni pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvi, gozdarstvu in na podeželju;
• smernice EU o državni pomoči v ribištvu in akvakulturi;
• uredba EU o državni pomoči po skupinski izjemi v ribištvu in akvakulturi ter
• uredba EU o pomoči de minimis v ribištvu in akvakulturi.

Evropska komisija na podlagi ocene obstoječih pravil meni, da le-ta dobro delujejo in na splošno ustrezajo svojemu namenu. Pravila dejansko v veliki meri izpolnjujejo potrebe zadevnih sektorjev, hkrati pa prispevajo tudi k doseganju širših ciljev politike EU, kot so varstvo okolja, zdravje rastlin in živali ter, splošneje, javno zdravje. Hkrati je ocena pokazala, da so za obstoječa pravila potrebne nekatere ciljno usmerjene prilagoditve, vključno s pojasnili nekaterih pojmov, nadaljnjo racionalizacijo in poenostavitvijo ter prilagoditvami, da bi pravila nadalje odražala tržni in tehnološki razvoj ter trenutne strateške prednostne naloge EU, zlasti z evropskim zelenim dogovorom, strategijo »od vil do vilic« in strategijo za biotsko raznovrstnost. Poleg tega je treba pravila prilagoditi, da se državam članicam omogoči hitro izvajanje reformirane SKP in novega Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo.

Ključne novosti predlogov Evropske komisije

V predlogu novih smernic o državni pomoči v kmetijstvu in gozdarstvu (v angleščini) Komisija predlaga:

• da se ukrepi, ki jih države članice izvajajo v okviru svojih strateških načrtov, štejejo za skladne s pravili o državni pomoči;
• nove kategorije pomoči, ki jih bo mogoče odobriti v skladu s smernicami, na primer pomoči za preprečevanje in nadzor širjenja invazivnih tujerodnih vrst in porajajočih se bolezni ter njihovo izkoreninjenje za zaščito zdravja rastlin in živali ter javnega zdravja;
• več spodbud za gozdarske ukrepe, ki so ugodni za okolje in podnebje (tako imenovane gozdarsko-okoljske in podnebne storitve), in sicer s povečanjem največje intenzivnosti pomoči na 120 % upravičenih stroškov za storitve, povezane z biotsko raznovrstnostjo, podnebjem, vodo ali tlemi, ter sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijstvu.

V predlogu nove uredbe o državni pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvu in gozdarstvu Komisija predlaga:

• uskladitev intenzivnosti pomoči, da bi določen ukrep spadal na področje uporabe uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu, z intenzivnostjo, ki jo zagotavljajo strateški načrti SKP v okviru reformirane SKP, na primer pri pomoči za naložbe bi osnovna stopnja intenzivnosti pomoči po novem znašala največ 65 % upravičenih stroškov, pri pomoči za plačilo zavarovalnih premij pa največ 70 %.
• uvedbo novih kategorij ukrepov pomoči, ki bodo skupinsko izvzete iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji, na primer pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, in pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov, ki nastanejo pri kmetovanju na zemljiščih na območjih Natura 2000.

Komisija v predlogu novih smernic o državni pomoči v ribištvu in akvakulturi (v angleščini) predlaga:

• uvedbo novih kategorij pomoči, ki jih bo morala oceniti glede na smernice, zlasti pomoč za preprečevanje in nadzor širjenja invazivnih tujerodnih vrst in porajajočih se bolezni ter njihovo izkoreninjenje ter pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste;
• bolj jasna in racionalizirana pravila na številnih področjih, na primer v zvezi s pomočjo za obnovo ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah.

Komisija predlaga, da se v novi uredbi o državni pomoči po skupinski izjemi v ribištvu uvedejo nove kategorije pomoči, zlasti pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, in pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo nekatere slabe vremenske razmere.

V predlogu spremembe uredbe o pomoči de minimis v ribištvu Komisija predlaga povišanje nacionalnih zgornjih mej zneskov pomoči de minimis, ki jih lahko države članice dodelijo upravičencem v triletnem obdobju.

Možnost podaje pripomb na predloge in nadaljnji koraki

Zainteresirane strani lahko svoje pripombe o teh predlogih Evropski komisiji pošljete do 13. 3. 2022. Na spletnih straneh Evropske komisije o javnem posvetovanju najdete:

• podrobnejše in informacije in navodila glede predlogov, ki se nanašajo na kmetijstvo in gozdarstvo (v angleščini), 
• podrobnejše informacije in navodila glede predlogov, ki se nanašajo na ribištvo in akvakulturo (v angleščini).

Zainteresirane strani, ki boste svoje pripombe poslale Evropski komisiji, prosimo, da jih pošljete tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na e-naslov gp.mkgp@gov.si.

Evropska komisija bo o zadevnih predlogih organizirala dva sestanka z državami članicami EU, pri čemer bo prvi potekal ob koncu posvetovalnega obdobja, drugi pa po tem, ko bo Komisija predloge dopolnila na podlagi pripomb, podanih v okviru javnega posvetovanja.

Nova pravila bodo predvidoma sprejeta ob koncu leta 2022.