Sveti sedež prizna Slovenijo in Hrvaško

Tiskovni predstavnik Vatikana je 13. januarja sporočil, da je Sveti sedež priznal neodvisni državi Slovenijo in Hrvaško. Apostolski pronuncij Gabriel Montalvo je noto o tem izročil zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izrazilo svoje veliko nezadovoljstvo.

Pred Svetim sedežem je le deset držav priznalo Slovenijo. Za dva dni je Vatikan prehitel napovedano skupno priznanje Evropske skupnosti (ES), ki pa ni bilo popolnoma gotovo, saj so nekatere države še oklevale, Italija pa je priznanje vezala na dogovor o italijanski manjšini v nekdanji Jugoslaviji. Badinterjeva arbitražna komisija je zavlačevala objavo svojega sicer pozitivnega poročila o tem, ali Slovenija izpolnjuje pogoje za mednarodno priznanje, in še 13. januarja je bila na obisku v Ljubljani opazovalna misija ES, ki jo je ob portugalskem predsedovanju povezavi po novem vodil Joao Guero Salgueiro. Srečala se je s predsednikom Kučanom in zunanjim ministrom Ruplom.

Tristranski sporazum o manjšinah

Hud zaplet so prinesle razprave o pravicah narodnih manjšin: slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in Hrvaški. Italijanski zunanji minister De Michelis je namreč med obiskom 21. decembra 1991 v Ljubljani predlagal, da bi Italija, Slovenija in Hrvaška pred mednarodnim priznanjem podpisale tristranski sporazum o pravicah italijanske manjšine, ki se bo pač znašla v dveh ločenih suverenih državah, a bi morala uživati primerljive pravice. Slovenska stran je v to privolila, vendar pod pogojem, da se Italija in Slovenija istočasno z dvostranskim sporazumom dogovorita tudi o višji stopnji pravnega varstva Slovencev v Italiji.

Pogajanja o teh dveh dokumentih so bila 9. in 10. januarja v Zagrebu. Parafirani listini, ki naj bi ju zunanji ministri treh držav podpisali 15. januarja v Rimu, sta dva izmed slovenskih pogajalcev, minister Janez Dular in predstavnik zunanjega ministrstva Štefan Cigoj, 13. januarja v občinski stavbi v Sežani predstavila skupnemu zastopstvu Slovencev v Italiji. Skupno zastopstvo je po poglobljeni razpravi slovenskim oblastem predlagalo, naj dokumentov ne podpišejo, ker diskriminirajo Slovence v Italiji. Medtem ko trilateralni dokument posega v status italijanske skupnosti, ki so ga za obe manjšini že urejali Londonski memorandum in Osimski sporazumi, se dvostranski dokument ustavlja pri zgolj načelnih izjavah, brez obveznosti o izpolnjevanju že sprejetih določil, odobritvi pravičnega zaščitnega zakona, izenačenju pravic Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini in podobno.

Slovenski manjšinski predstavniki so bili povabljeni tudi na zasedanje komisije za mednarodno sodelovanje v slovenskem parlamentu, kjer so ponovili svoje odklonilno stališče. Zunanji minister Rupel je opozoril na nevarnost, da Italija ne bi priznala Slovenije, in se zavzel za podpis in nadaljnje pogovore za izboljšanje dokumentov. Več poslancev se je zavzelo za načelno stališče v podporo manjšini.

Istočasno so v Trstu nacionalisti v različnih italijanskih strankah začeli ostro časopisno kampanjo, češ da se Trstu vsiljujejo »dvojezičnost«, »novi Osimo« in podobno.

Iskanje novega mandatarja

Po razpustu Demosa v Dolskem 30. decembra 1991 se je začela nova faza iskanja drugačne koalicije in mandatarja. Slovenska demokratična zveza je vztrajala pri notranjem ministru Igorju Bavčarju, Slovenska kmečka zveza – Ljudska stranka pa se je 13. januarja srečala z nekdanjim članom predsedstva Jugoslavije Drnovškom in ga označila za »sprejemljivega nadstrankarskega kandidata«, čigar vlada bi »znala oblikovati lastninski zakon, ki bi bil uglašen z interesi večine političnih subjektov«.

Predsednik vlade Peterle je nastopil v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu in spregovoril tako o mednarodnem uveljavljanju mlade države kot o propadu koalicije, ki je dosegla demokratizacijo in osamosvojitev.

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri in literatura:

• Delo, 14. 1. 1992.
• Dnevnik, 14. 1. 1992.
• Slovenec, 14. 1. 1992.
• Novi list, 16. 1. 1992.
• Katoliški glas, 16. 1. 1992.
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države. str. 240–241.
• Marc, Leon. Kristjani za demokracijo, Deset let Slovenskih krščanskih demokratov. str. 61 in sl.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.