Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti v javni obravnavi še teden dni
- Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo
V Sloveniji se glede osnovnih digitalnih kompetenc nahajamo pod povprečjem Evropske unije, saj ima po zadnjih podatkih le 55 % odraslega prebivalstva, starega med 16 in 74 let, osnovne digitalne kompetence, kar je bistveno premalo za aktivno udejstvovanje v digitalni družbi. Največji zaostanek beležimo pri starejših od 55 let (v skupini med 55 - 64-letniki je kar 32 % oseb brez digitalnih spretnosti). Poleg lestvice DESI (Indeks digitalnega gospodarstva in družbe), tudi Strategija Digitalna Slovenija 2020 ugotavlja, da v Sloveniji beležimo največji primanjkljaj na področju usposobljenosti prebivalstva za vključitev v informacijsko družbo. Le z odpravo ugotovljenih vrzeli pri digitalnih znanjih, spretnostih, številu in usposobljenosti strokovnjakov za IKT ter povezljivosti bo mogoče zagotoviti, da bodo vsem državljanom v polnosti dostopne storitve, ki jih omogočajo digitalne tehnologije, in da postanejo sooblikovalci razvoja digitalne družbe.
Z realizacijo tega projekta si Služba vlade za digitalno preobrazbo zastavlja naslednje cilje:
- krepiti zavest o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije
- spodbujati zanimanje za tehniška znanja, še posebej na področju digitalnih tehnologij
- krepiti razumevanje o digitalnih tehnologijah in njihovi odgovorni ter varni uporabi,
- dvigniti raven osnovnih digitalnih kompetenc prebivalstva tako, da bo osnovne digitalne kompetence do leta 2028 imelo vsaj 80 % prebivalstva v Republiki Sloveniji, starega med 16 in 74 let,
- dvigniti usposobljenost za uporabo digitalnih kompetenc višjih ravni zahtevnosti,
- povečati zanimanje mladih za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo specialne digitalne kompetence, in zmanjševati razlike med spoloma na tem področju,
- dvigniti podjetnost v povezavi z digitalnimi kompetencami in razvoj na digitalnih kompetencah temelječega podjetništva.
Da bi odpravili vrzel digitalne neenakosti, bo vsem dijakom na voljo digitalni bon v obliki dobroimetja za nakup sodobne računalniške opreme. To bo omogočeno tudi študentom višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programov na področju naravoslovja in tehniških ved ter tistim starejšim, ki se bodo udeležili brezplačnih tečajev za pridobitev osnovnih digitalnih kompetenc.
Digitalni bon bo evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu, ki ga bo za ta namen vzpostavil in vodil FURS. Upravičenci bodo digitalni bon v vrednosti 150 evrov unovčili v več manjših zneskih za nakup naslednje računalniške opreme:
- prenosnega, namiznega ali tabličnega računalnika,
- priklopne postaje za prenosni računalnik,
- enoploščnega računalnika za programiranje,
- računalniškega zaslona,
- tipkovnice in miške,
- digitalnega papirja,
- digitalnega peresa,
- čitalnika pametne kartice,
- spletne kamere,
- zunanjih zvočnikov,
- tiskalnika, optičnega čitalnika (skenerja), multifunkcijske naprave in
- zunanje pomnilniške enote.
V letošnjem letu bo za ukrep spodbujanja vseživljenjskega učenja na področju digitalnih kompetenc namenjenih 31,5 milijonov evrov sredstev. Z realizacijo največjega programa digitalnega opismenjevanja se bomo povzpeli na lestvici digitaliziranosti in gospodarstva ter postali ena izmed najbolj digitalno vključujočih družb v naši Evropi.
Osnutek predloga Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti je dostopen na eUprava - Predlog predpisa (gov.si).