V evropskem kontekstu smo naslovili temo, o kateri so mnogi govorili, a  je nihče zares ni postavil na dnevni red. Sprejeti sklepi Sveta EU o državljanskih prostorih mladih za smiselno participacijo in razprava ministrov na Svetu ministrov za mladino je pokazala, da smo izbrali pravo temo, ki jo bomo tudi po koncu predsedovanja Slovenije Svetu EU še krepili. 

Državljanski prostor namreč po definiciji predstavlja prostor, kjer se ljudje lahko svobodno zbirajo, združujejo in izražajo. Pri tem pa so spoštovane vse človekove pravice. Naš dokument, pa tudi razprava ministrov sta poudarila pomen tako fizičnih kot tudi spletnih prostorov, kjer se mladi zbirajo. Obstaja tudi dokazana nevarnost krčenja državljanskih prostorov, zato je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da mladi potrebujejo fizične prostore, da je potrebno spodbujati njihovo druženje in krepitev socialnih veščin, pri čemer pa ne smejo biti odrinjeni na rob ali pa se podrediti na primer komercializaciji teh prostorov. Vse bolj prihaja v ospredje tudi vprašanje prostora na spletu. Z vsemi družbenimi omrežji, algoritmi in digitalizacijo na sploh, se pojavljajo pomembna etična vprašanja, na katera morda danes še nimamo odgovorov, zagotovo pa je sprejet širši konsenz, da mora tudi spletno okolje ponujati mladim varno okolje, kjer so zagotovljene tudi vse njihove človekove pravice.

Z drugo, prav tako pomembno temo in sprejetjem Resolucije o zaključkih  osmega cikla mladinskega dialoga smo poudarili pomen mladinskega dialoga na vseh ravneh, še posebej evropskem. Resolucija z aneksom tudi povzema vse ključne zaključke mladinskega dialoga o povečanju participacije mladih. Celoten proces oblikovanja zaključkov je potekal v času celotne trojke in na različnih nivojih. Zaključki osmega cikla so oblikovani s pomočjo mladih. Podatki so bili zbrani z anketami, analizami, v sodelovanju z mladinskimi sveti iz evropskih držav in tudi s pomočjo evropskih mladinskih konferenc, ki so se v času trojke vse odvijale po spletu. Evropske mladinske konference se je v času slovenskega predsedovanja udeležilo 190 posameznikov, predstavnikov mladih in predstavnikov držav.  Zagotovili smo vse pogoje, da so se udeleženci on-line počutili dobro, da so lahko učinkovito sodelovali in v tem duhu tudi pripravili smiselna priporočila odločevalcem. Zato ni presenetljivo, da konferenca v mednarodnem prostoru odmeva kot odlično organizirana, vsebinsko močna in vzorna konferenca za dialog mladih na evropskem nivoju.

Pripravili, uskladili in sprejeli smo še dva dokumenta. Z Resolucijo Sveta o delovnem načrtu za strategijo EU za mlade (2022 – 2024), smo zagotovili nadaljnje izvajanje zasledovanja ciljev evropske mladinske strategije, s Sklepi sveta o izvajanju strategije EU za mlade 2019-2021 pa smo pogledali kaj je bilo v zadnjih dveh letih dobrega in na katerih področjih se še lahko izboljšamo za bolj učinkovito doseganje ciljev Strategije.

Med večjimi dogodki smo organizirali še srečanje generalnih direktorjev za mladino iz vseh držav članic, kjer je 70 predstavnikov držav naslovilo temo okrevanje po epidemiji, večina pa je izpostavila predvsem duševno zdravje mladih. Države članice in generalni direktorji se zelo dobro zavedajo pomena teh vsebin, zato so bili prispevki usmerjeni v nujnost priprave ukrepov za podporo duševnemu zdravju, še posebej na področju preventive. 

Ambiciozno agendo nam je septembra dopolnila predsednica Ursula von der Leyen, ki nas je razveselila in hkrati presenetila s predlogom razglasitve evropskega leta mladih 2022. Za slovensko predsedstvo je to pomenilo pripravo še enega zakonodajnega akta v izredno kratkem času, kar je bil pogoj za uspešen zaključek vodenja pogajanj med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. H končni odločitvi vseh treh ključnih institucij EU: Sveta EU, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, da podprejo razglasitev leta 2022 za evropsko leto mladih je eden od največjih dosežkov slovenskega predsedovanja, saj so od trenutka pobude do uradne razglasitve minili zgolj trije meseci. Običajno se takšne odločitve sprejemajo in pogajajo vsaj pol leta. V okviru kar desetih delovnih skupin za mladino, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav članic, smo uspešno vodili pogajanja in uskladili kar pet dokumentov, ki pomembno usmerjajo razvoj mladinskih politik in drugih aktivnosti mladih v celotni Evropi.

Aktivno smo sodelovali tudi na mnogih dogodkih, soorganizirali smo tudi konferenco Konferenc odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve COSAC in Forum mladih v Vzhodnem partnerstvu.

»Brez zadržkov ocenjujem slovensko predsedovanje na področju mladine kot zelo uspešno. Postavili smo visoke standarde. Odprli smo vsebine, o katerih se je do sedaj govorilo bolj na obrobju, povezali smo mlade v evropskem prostoru in krepili dialog z odločevalci, zagotovili nadaljnjo izvajanje Strategije za mlade 2019-2021. Ustrezno smo  izbrali vsebine, pri pripravi dokumentov in obeh dogodkih ter postavili odlično ekipo posameznikov, ki so profesionalno, predano in zavzeto poskrbeli, da smo lahko ponosni na vse dosežke slovenskega predsedovanja. Med njimi so bili tudi mladi.  S takšno ekipo lahko premikaš meje. S takšno ekipo lahko brez težav gradiš fizične in spletne državljanske prostore za mlade z vsemi zakonitostmi, ki jih takšni prostori zahtevajo,« je ob zaključku predsedovanja dejala direktorica Urada RS za mladino in vodja skupine PSEU za področje mladine mag. Dolores Kores.