Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS po nujnem postopku.

Spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijstvu se nanašajo na naslednje vsebinske sklope:

• Splošne prilagoditve za izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027

Ureja se pravna podlaga za izvajanje SN SKP 2023 – 2027 ter za področje sistema kontrol in kazni, določa se organe upravljanja in upravljavska telesa za izvajanje novega SN SKP, med posamezne že obstoječe ukrepe kmetijske politike se vključuje tudi ukrepe za izvajanje novega SN SKP 2023-2027.

• Nova definicija nosilca kmetije, kmetijskega gospodarstva

Zaradi uskladitve z evropskimi predpisi se med drugim dopolnjuje definicija tako nosilca kmetijskega gospodarstva kot tudi samega kmetijskega gospodarstva, določa se pogoje za prenos kmetijskega gospodarstva na novega kmeta posameznika in črta namestnik kmetije.

• Posebna ureditev upravnega postopka in sistem za spremljanje površin

V skladu s predpisi EU je nov obvezen element IAKS sistema  (integriranega administrativnega in kontrolnega sistema), ki ga morajo vzpostaviti države članice, tudi sistem za spremljanje površin (area monitoring system ali AMS), ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Podatki, ki bodo pridobljeni z uporabo AMS, se bodo uporabljali za opravljanje pregledov pri izvajanju ukrepov kmetijske politike.

V povezavi s sistemom za spremljanje površin se uvaja orodje za komunikacijo s strankami- Sopotnik, ki je obvezen v primerih, kadar bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) v postopku odločanja o upravičenosti do sredstev dejansko stanje ugotavljala na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo AMS.

Novost so tudi pregledi s spremljanjem, ki jih države članice lahko uvedejo poleg uporabe AMS in klasičnih pregledov na kraju samem.

V tem delu so predvidene tudi spremembe iz vidika poenostavitve administrativnih postopkov.

• Strateški dokumenti

Poleg SN SKP zakonu ureja pravna podlaga za sprejetje akcijskega načrta za področje ekološkega kmetovanja in akcijskega načrta za delo z mladimi kmeti.

• Prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu

Za namen sledenja trendom prilagajanja in blaženja podnebnim spremembam v kmetijstvu ter prispevku kmetijstva k obnovljivim virom energije se predlaga najmanj vsako drugo leto priprava novega podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu. za. Prav tako se določa  zbiranje in obdelava podatkov, potrebnih za oceno uspešnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz živinoreje in iz kmetijskih tal.

• Določitev glave velike živine (GVŽ)

Za določitev GVŽ se ureja zakonska podlaga, ker je potrebno na ravni države določiti enotno strokovno utemeljeno izhodišče za izračun koeficientov GVŽ.

• Višja sila in izjemne okoliščine

Ureja se področje višje sile in izjemnih okoliščin kot izjeme od pravil, naveden je tudi seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin.

• Neformalno izobraževanje na področju čebelarstva

Za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva bo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, naloge podelilo usposobljenemu zunanjemu izvajalcu na podlagi javnega razpisa. Izvajalec neformalnega izobraževanja bo za udeležence izvajal plačljiva neformalna izobraževanja na področju čebelarstva, udeleženci pa bodo predvsem zainteresirani čebelarji iz tujine.

• Veriga preskrbe s hrano

Na tem področju so potrebne spremembe zaradi dodatnih prilagoditev pri prenosu Direktive 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Ureja pa se tudi področje delovanja Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) kot nadzornega organa.

Uredba o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje

Vlada je izdala Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje in jo objavi v Uradnem listu RS.

Uredba določa: vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih (to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda; v nadaljevanju: oljčne tropine in rastlinska voda), način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih. Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje.

Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka oziroma, če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni.

Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo.

Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve glede raztrosa na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku.

Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Spremembe Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju in jo objavi v Uradnem listu RS.

Predlog uredbe v manjši meri spreminja in dopolnjuje določbe, ki se nanašajo na podporo za promocijo vina. Predlagane spremembe so potrebne za izvajanje uredb EU, ki jih je Komisija sprejela zaradi učinkov epidemije covid-19 na svetovno trgovino z vini Unije. Tako se s spremembo uredbe podaljšuje rok za vložitev programov za promocijo vina na trgih tretjih držav iz sedanjega 31. januarja na 1. marec. S tem se vlagateljem omogoči boljše planiranje dejavnosti promocije, posledično manjšo potrebo po prijavi sprememb odobrenih dejavnosti in manjše tveganje za neizvedene dejavnosti in neizplačilo odobrene podpore. Hkrati se bolj natančno določajo upravičeni stroški za izvedbo izobraževalnih predstavitev v okviru dejavnosti promocije vina.

Omogoča se tudi 70 % stopnja sofinanciranja ukrepa za promocijo vina, ki jo je Delegirana uredba 2020/592/EU dovoljevala že za leto 2021, ta določba EU pa je bila zaradi nadaljevanja epidemije podaljšana tudi v leto 2022 (prej dovoljeno sofinanciranje do 50 %). Pri tem se skupni obseg sredstev v skladu z obstoječimi določbami ne spreminja.

Hkrati se zaradi zelo omejenega izvajanja promocije vina, ki izhaja iz omejitev za preprečevanje širjenja epidemije covid-19, izjemoma za leti 2022 in 2023 črta določba o predpisanem minimalnem obsegu dejavnosti, ki morajo biti izvedene na podlagi potrjenega programa za promocijo vina.

Spremembe Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja

Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja in jo objavi v Uradnem listu RS.

Z Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja se določajo upravičenci, upravičeni stroški, pogoji, merila, postopki, višina sredstev in finančna merila za izvajanje navedenih ukrepov.

S spremembo uredbe uvajamo elektronski vnos vlog in zahtevkov za izvedbo javnih razpisov za ukrepe:

• pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju,
• pomoč delovanju nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja in
• pomoč nepridobitnim organizacijam pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov,

s čimer zmanjšujemo administrativne ovire.

Stališče Republike Slovenije k Predlogu Sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo severnega Pacifika

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu Sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Komisiji za ribištvo severnega Pacifika. Slovenija omenjeni Predlog podpira.

Predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih Komisije za ribištvo severnega Pacifika v obdobju 2022-2027 za sprejetje ohranitvenih in upravljalnih ukrepov. Unija bo članica Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu (Konvencije NPFC), saj jo bo ratificirala do sredine februarja letos.  S Konvencijo NPFC se ustanavlja Komisija NPFC, ki bo upravljala in ohranjala ribolovne vire na območju Konvencije. Komisija bo sprejemala tudi ukrepe, s katerimi zagotavlja dolgoročno ohranitev in trajnostno uporabo ribolovnih virov v okviru svojih pristojnosti. Kot članica bo imela Unija znotraj Komisije NPFC  pravico do sodelovanja in glasovanja.