EU je postopoma vzpostavila enoten trg z zemeljskim plinom in od leta 2004 si vsi večji ter od leta 2007  tudi vsi manjši odjemalci plina lahko samostojno izberejo dobavitelja in z njim sklenejo pogodbo o dobavi. Enoten plinski trg je povzročil postopno izenačevanje cen zemeljskega plina na območju EU, kar je za naše okolje pomenilo postopno nižanje cen za končne odjemalce. Poseben skok v znižanju cen se je zgodil v letu 2012, ko je na trg plina v Sloveniji prišel domači ponudnik, ki do takrat še ni imel svojih odjemalcev. Cene so se v dveh tednih znižale za cca 30%.

Ker Slovenija nima svoje proizvodnje plina, ki bi ga lahko oddala v plinovodno omrežje, morajo dobavitelji plin v celoti kupiti na plinskih trgovalnih vozliščih v Evropi. Nam najbližje vozlišče je v Avstriji (CEGH: www.cegh.at), od koder tudi prihaja večino plina v Slovenijo. Plin se vsak dan kupuje za naslednja obdobja: celo leto, sezona, mesec ali dan. Dobavitelji morajo za svoje odjemalce kupiti plin po ceni, ki velja na dan nakupa in ga pripeljati do Slovenije.

Trg z zemeljskim plinom v EU se odziva na povpraševanje in ponudbo v skladu z mehanizmi delujočega plinskega trga. Tako je bila cena plina zaradi pandemije COVID-19 v letu 2020 in v začetku leta 2021, ko je bilo povpraševanje po plinu zelo nizko, na zgodovinsko nizkih vrednostnih (dnevne in povprečne letne cene za naslednje leto okoli 16 EUR/MWh). Ko pa se je povpraševanje po plinu v drugi polovici leta 2021 povečalo in ponudba, iz različnih vzrokov, temu ni uspela slediti, je cena plina v novembru 2021 poskočila kot še nikoli ter dosegla zgodovinske vrednosti (dnevna cena tudi do 180 EUR/MWh in povprečna cena za naslednje leto okoli 90EUR/MWh).

Skladno z evropsko direktivo se cena plina na trgu oblikuje prosto, to pomeni, da se odjemalec in dobavitelj dogovorita za ceno plina. Oblikovanje ponudb dobaviteljev in sklepanje pogodb o dobavi poteka na dva načina:

1. za majhna odjemna mesta oziroma odjemalce plina iz sistema (to so posamezni gospodinjski odjemalci in mali poslovni odjemalci do 100.000 kWh odjema letno),
2. za vsa ostala večja odjemna mesta oziroma za vse ostale odjemalce plina iz sistema.

Ad1:

Odjemalci na majhnih odjemnih mestih, to je posamezni gospodinjski in tudi mali poslovni odjemalci, ki samostojno odjemajo plin iz omrežja in samostojno sklepajo pogodbo o dobavi z dobaviteljem zemeljskega plina, so šibkejša stranka v odnosu do dobavitelja in so zato po Zakonu o varstvu potrošnikov, Energetskem zakonu, Zakonu o oskrbi s plini in po evropski direktivi posebej varovani. Zanje mora dobavitelj objaviti ponujeno ceno za plin, ki velja na dan podpisa pogodbe. Taki odjemalci sklepajo pogodbo za nedoločen čas, pri čemer pa lahko dobavitelj kadarkoli spremeni pogodbeno ceno za plin, hkrati pa lahko tak odjemalec kadarkoli zamenja dobavitelja. Slovenski dobavitelji trenutno (jan 2022) ponujajo plin za take posamezne odjemalce v Sloveniji po ceni med 27 do 70 EUR/MWh, nekateri pa tudi po 125 EUR/MWh.

Dobavitelj oceni, koliko plina bo potreboval za oskrbo takih odjemalcev in na plinskem vozlišču zakupi plin glede na ocenjeno količino prodanega plina tem odjemalcem. Če je takih odjemalcev več kot je pričakoval ali mu plina zanje zmanjka, ga mora dokupiti. Tisti dobavitelji, ki so zakupili dovolj plina po še nizki ceni za leto 2022 lahko trenutno ponudijo nižjo ceno, ostali pa so ceno plina že ali pa še bodo dvignili.

Ad2:

Za vsa ostala večja odjemna mesta oziroma večje odjemalce plina iz omrežja, se ponudba načeloma oblikuje posebej na osnovi posameznega povpraševanja. Nekateri dobavitelji sicer tudi za večje odjemalce ponujajo plin v obliki objavljenega cenika ali pa jim v ponudbi ponudijo enako ceno kot iz cenika. Za ta odjemna mesta odjemalci lahko pridobijo več ponudb za dobavo plina in na tej osnovi sprejmejo odločitev, s katerim dobaviteljem bodo sklenili pogodbo o dobavi plina, običajno za obdobje enega leta.

Pogodbene količine plina so pri teh odjemalcih večje, zato dobavitelji navadno šele po podpisu pogodbe za oskrbo s plinom kupijo plin za te odjemalce na plinskem vozlišču. Ob skokoviti rasti (ali morebitnemu padcu) cen plina je čas nakupa izredno pomemben, kar je v tej kurilni sezoni izredno  močno izpostavljeno. Dobavitelji zato ne morejo ponuditi cene, ki bi bila nižja ali bistveno nižja od takratne tržne cene plina za določeno obdobje na nabavnem plinskem vozlišču. V nasprotnem primeru bi ogrozili svojo likvidnost in s tem oskrbo vseh ostalih odjemalcev plina, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o dobavi.

Odjemalci plina oz. upravniki v njihovem imenu na večjih odjemnih mestih imajo tako dodatno odgovornost, da poskrbijo tudi za pravilen čas nakupa plina. Glede na situacijo je verjetno kar nekaj večjih odjemalcev plina, kljub očitnim trendom dvigovanja cen plina čez leto, zamudilo pravi čas nakupa ali pa so upali na padec cen v zadnjem delu leta, kar pa se ni zgodilo. Omenjena dodatna odgovornost, pa je seveda tudi priložnost, da si tak odjemalec zagotovi nizko ceno plina za celo leto.

Glede na situacijo prehoda iz zgodovinsko nizkih cen v zgodovinsko visoke cene plina v tej kurilni sezoni na plinskih trgih, so posledično tudi pogodbene cene plina za oskrbo večjih odjemalcev v letu 2022 verjetno zelo različne. Na plinskem vozlišču CEGH, so se cene plina v letu 2021 za oskrbo v letu 2022 gibale od 16 EUR/MWh v prvi polovici leta do 139 EUR/MWh v novembru in okoli 90 EUR/MWh konec decembra.  Posamezni veliki odjemalci so sklenili pogodbe po dnevnih cenah ali mesečne pogodbe. Trenutno sta na CEGH dnevna in mesečna cena plina okoli 75 EUR/MWh.

Glede na omenjeno izredno situacijo na veleprodajnem plinskem trgu v Evropi in na normalen in odgovoren potek zakupa plina dobaviteljev za končne odjemalce, se v letošnji kurilni sezoni pojavljajo tudi znatne razlike v strošku za dobavljen plin med končnimi odjemalci, ki so lahko tudi sosedje in imajo enako porabo plina za ogrevanje. Težko je oceniti kakšna bodo nihanja cen plina na evropskem trgu v prihodnje, zagotovo pa lahko pričakujemo povprečno višje cene od zgodovinsko nizkih ravni v letu 2020 in 2021.

Skupne kurilnice, tudi tiste preko katerih se oskrbujejo gospodinjstva, predstavljajo (v primeru letne porabe plina preko 100.000 kWh) večjega odjemalca na omrežju, ki sklene pogodbo za oskrbo s plinom na osnovi pridobljene ponudbe, običajno od več dobaviteljev.

Mnogi upravniki (ki so odgovorno in pravočasno pristopili k pridobivanju ponudb) so tudi za leto 2022 uspeli zagotoviti ugodne ponudbe in ugodno ceno za oskrbovana gospodinjstva preko skupnih kurilnic za celo leto 2022. Tisti upravniki, ki tega niso storili, so bili v zadnjem četrtletju 2021 izpostavljeni opisanim tržnim dogajanjem in posledično nakupu plina po višjih cenah.

Enak pristop kot za skupne kurilnice velja tudi za večje ali manjše sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot energent v kurilnicah uporabljajo zemeljski plin.

Iz opisanega postopka delovanja plinskega trga je razvidno, da umestitev skupnih kurilnic (odjemalcev večjih od 100.000 kWh)  med majhne odjemalce nikakor ne bi pripomoglo k znižanji cen za te odjemalce, kakor tudi ne bi prispevalo k stabilnemu delovanju plinskega trga. Tak pristop tudi ni predviden v evropski zakonodaji. Smer, ki jo zasleduje tudi nova evropska plinska direktiva (osnutek objavljen 15.12.2021) so aktivni in odgovorni odjemalci, kar v primeru skupnih kurilnic še posebej naslavlja upravnike večstanovanjskih stavb oziroma kurilnic, ki bodo tudi v prihodnje morali angažirano in aktivno slediti možnostim optimalne in cenovno ugodne oskrbe s plinom, ter tudi na ta način upravičiti zaupanje stanovalcev izkazano s pogodbo o upravljanju.