Na svetovni ravni je v malem priobalnem ribolovu zaposlenih kar 37 milijonov ljudi, 100 milijonov ljudi pa je našlo zaposlitev v dejavnostih, ki so tako ali drugače povezane z malim priobalnim ribolovom. Tudi v EU ima mali priobalni ribolov ključno vlogo, saj predstavlja 80 % ribiške flote EU in polovico celotnega napora flote EU. Približno polovica ribičev v EU je ribičev malega priobalnega ribolova.

Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Z vidika slovenskega ribištva je trajnostni razvoj malega priobalnega ribolova življenjskega pomena, saj je več kot 90 % plovil v slovenski ribiških floti manjših od 12 metrov, njihova ribolovna potovanja pa trajajo le nekaj ur do največ enega dne. Slovenija si prizadeva ohraniti ta sektor in hkrati opozoriti na njegov izjemen pomen za zagotavljanje prehranske varnosti, zaposlenosti v obalnih regijah, pa tudi na vidik trajnostnega razvoja ribištva in morskega okolja. Ključni cilj Slovenije je ohraniti ribiško tradicijo v obalnih skupnostih.

Mali priobalni ribiči in delavci v akvakulturi predstavljajo s svojim tradicionalnim načinom dela velik potencial za uvajanje sprememb v proizvodnji, konzumpciji ter sami percepciji novodobnega prehranjevanja. S svojim delovanjem nam kažejo tako na povezanost človeka z naravo kot tudi na priložnost in možnost vzdrževanja zdrave in raznolike skupnosti ter ohranjanje tradicionalne kulture.

Z malim priobalnim ribolovom se ukvarjajo večinoma manjša družinska podjetja, kjer se znanje in veščine o tradicionalnih ribolovnih tehnikah, ki so okolju prijaznejše od novejših – industrijskih načinov, prenašajo iz roda v rod.

Tovrsten način izvajanja ribolova je tudi tesno prepleten z življenjem obalnih skupnosti, saj prinaša prek ponudbe ribiških proizvodov, turističnih priložnosti in povezav z drugimi sektorji obalnega gospodarstva pomembne multiplikativne učinke za lokalno oziroma obalno gospodarstvo.

FAO pa poleg malega priobalnega ribištva opozarja tudi na pomen akvakulture v svetu. Gre za vzrejo vseh sladkovodnih in morskih organizmov. V Sloveniji vzrejamo pretežno ribe in mehkužce, vedno večji pomen pa dobiva tudi gojenje morskih alg. V Sloveniji znaša letna proizvodnja v akvakulturi okrog 2000 ton. Akvakultura je pomemben sektor, ki se bo v prihodnosti še razvijal, saj predstavlja ključen element pri razbremenjevanju pritiska na morske staleže.

Pomen malega priobalnega ribolova in akvakulture je bil prepoznan in izpostavljen v številnih dokumentih na mednarodni, regionalni in evropski ravni. Pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je letošnje leto razglasila za leto malega priobalnega ribolova in akvakulture, deluje tudi regionalna organizacija za upravljanje z ribištvom z imenom Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM). Slovenija v njej aktivno sodeluje, saj si z njo deli skupna cilja, kot sta trajnostno upravljanje sredozemskega ribištva in ohranjanje staležev v morju. V letu 2022 se bo še bolj kot pretekla leta spodbujala odgovorna in trajnostna izraba ribolovnih virov. Cilj Mednarodnega leta malega priobalnega ribolova in akvakulture je tako hkrati tudi spodbujanje prehoda na bolj učinkovito, vključujočo, odporno in trajnostno družbo.