Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča

V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).

Pred 60 leti je švicarski ornitolog, naravovarstvenik in človekoljub dr. Luc Hoffmann organiziral mednarodno konferenco MAR. Na njej so vlade, nevladne organizacije in strokovnjaki za mokrišča sprejeli pobudo za pripravo mednarodne pogodbe za mokrišča in seznama mednarodno pomembnih mokrišč. Usklajevanje besedila konvencije je potekalo osem let. 2. februarja 1971 so predstavniki prvih 18 držav v iranskem mestu Ramsar podpisali Konvencijo o mednarodno pomembnih mokriščih, ki so mednarodnega pomena zlasti kot habitati vodnih ptic. Na ta dan od leta 1997 obeležujemo mednarodni dan mokrišč in pomen Ramsarske konvencije za varstvo mokrišč. Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je lani sprejela resolucijo, da letos prvič obeležujemo svetovni dan mokrišč v okviru mednarodnih dni OZN. Dogodki ob letošnjem prazniku mokrišč potekajo pod geslom Mokrišča za ljudi in naravo (ang. Wetlands Action for People and Nature). S tem želi OZN spodbuditi večja vlaganja v ohranjanje in obnovo mokrišč. Ta predstavljajo enega najhitreje izginjajočih ekosistemov na svetu - ocenjujejo, da smo v zadnjih 300 letih izgubili 90 odstotkov površin mokrišč.

Funkcije mokrišč delujejo 24 ur dan za vsakega od nas

Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Na ta način tudi pozitivno prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. So tudi pomemben dejavnik pri kroženju vode in kemičnih snovi v naravi.

Mokrišča so naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so vezane na specifična mokrišča.

Mokrišča so med bolje obiskanimi območji v Sloveniji

Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem. Med njimi so naravni rezervat Zelenci, ki predstavlja eno najbolj obiskanih mokrišč alpskega dela Slovenije, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, naravna rezervata Škocjanski zatok in Ormoške lagune, Ljubljansko barje, šotna barja na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, Pivška presihajoča jezera ter Sečoveljske soline in naravni rezervat Škocjanski zatok. Slednja predstavljata slana mokrišča v Sloveniji.

Vzorčen primer čezmejnega sodelovanja za ohranjanje in trajnostno rabo mokrišč je povezovanje v okviru čezmejnega biosfernega območja, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Srbiji ( angleško: Transboundary Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube – TBR MDD). Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravno in kulturno dediščino in je med največjimi ohranjenimi aluvialnimi kompleksi v Evropi ter pomembno čezmejno mokrišče.

Življenje skoraj milijona ljudi kot tudi obstoj številnih vrst sta vezana na ohranjenost Mure, Drave in Donave. V času izrazitih okoljskih sprememb, kot so podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti, je to ohranjeno območje ključnega pomena pri varstvu pred poplavami in blaženju posledic podnebnih sprememb, za zagotavljanje pitne vode in rodovitne zemlje, vse bolj pa je prepoznano tudi kot območje rekreacije in oddiha ter gonilna sila trajnostnega razvoja. Kar še posebej odraža pomen in součinkovanje človeka z naravo, ki je tema letošnjega Svetovnega dneva mokrišč.

Svetovni dan mokrišč v angleščini