Od danes krajši rok za vložitev pritožb na Evropskem sodišču za človekove pravice
Sprememba je bila uvedena s sprejetjem Protokola številka 15, ki spreminja Konvencijo o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, katerega namen je zmanjšanje sodnih zaostankov na ESČP ter povečanje učinkovitosti sodišča v okviru prenovljene ureditve sodnega varstva (več informacij).
Zadnje poročilo ESČP kaže, da je bilo v letu 2021 proti Sloveniji vloženih 234 pritožb, ki so bile dodeljene v odločanje različnim sodnim sestavam, pred katerimi je bilo konec leta 2021 nerešenih še 125 zadev. V letu 2021 je bila večina pritožb izbrisana s seznama zadev (v tovrstnih primerih Slovenija z vsebino zadeve ni niti seznanjena), v petih primerih je sodišče s sklepom odločilo, da so bile pritožbe očitno neutemeljene, v dveh zadevah pa je izdalo sodbi, v katerih je bila ugotovljena kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Število vloženih pritožb na eni strani kaže na zaupanje, ki ga uživa ESČP, po drugi strani pa je delež uspešnih pritožb majhen, kar kaže na možnost prostora za presojo utemeljenosti pritožb. Na strani ESČP so objavljena navodila za sprejemljivost pritožb).
V letu 2021 je Slovenija povečala tudi delež izvršenih sodb ESČP. Za primerjavo: konec leta 2015 je imela Slovenija 309 neizvršenih sodb, konec leta 2016 še 49 neizvršenih sodb, v začetku 2020 neizvršenih še 12 dokončnih sodb ESČP, januarja 2022 pa so neizvršene le še 4 dokončne sodbe ESČP. V enem primeru poteka ponovljeno sojenje v kazenskem postopku, v enem primeru je predvidena sprememba zakonodaje, pri izvršitvi ene sodbe se dopolnjuje akcijski načrt z dodatnimi informacijami, v zadnjem primeru pa rok za pripravo akcijskega poročila še ni potekel. Sodbe (in status njihovega izvrševanja), v katerih je ESČP ugotovilo kršitev vsaj ene od konvencijskih pravic ali svoboščin s strani Slovenije, najdete v ažuriranem seznamu. Slovenija je sicer uvrščena v vrh držav članic Sveta Evrope z najmanj neizvršenimi sodbami ESČP.