Pri razpravi o reformi schengna se je želelo predsedstvo osredotočiti na zagotavljanje večje odpornosti in varnost v schengenskem območju. »Izzivi, kot so na primer migracijski pritiski, teroristični napadi in pandemija covida 19, so v zadnjem obdobju ogrozili delovanje sistema in  spodkopali njegovo integriteto. Zamajali pa so tudi zaupanje med državami članicami,« je povedal minister Hojs. Slovenija podpira predlog francoskega predsedstva o ustanovitvi t. i. schengenskega sveta. Tudi pri predlogih uredb o spremembi schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ter spremembi schengenskega zakonika se Slovenija zavzema za čim večjo vlogo Sveta EU. »Da bomo lahko pravočasno sklicevali potrebne razprave, pripravljali politične usmeritve in sprejemali konkretne odločitve o prihodnosti schengna,« je slovensko stališče dodatno pojasnil Hojs.

Slovenija že dlje časa opozarja tudi na pomen preventivnega delovanja in dosledno spoštovanje schengenskega pravnega reda,« je še povedal minister in dodal, da »potrebujemo tudi boljši pregled nad delovanjem celotnega schengenskega območja in izpolnjevanjem določb schengenskega pravnega reda«. Ob tem je minister izrazil zadovoljstvo, da je Evropska komisija končno napovedala letno poročilo o stanju schengenske ureditve.

Tudi francosko predsedstvo si želi postopoma napredovati pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu. »Slovenija je med predsedovanjem dosegla pomembne premike pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu, predvsem na področju zunanje dimenzije, vračanja in upravljanja zunanjih meja EU, zato me veseli, da francosko predsedstvo nadaljuje s tem načinom,« je dejal minister Hojs. Ključno odprto vprašanje ostaja razmerje med solidarnostjo in odgovornostjo, ki ga je nujno doseči za oblikovanje močne skupne migracijske in azilne politike. Slovenija zato podpira prizadevanja francoskega predsedstva, ki bodo učinkovito odgovorila na potrebe najbolj obremenjenih držav članic na pravičen in enakovreden način.

Minister je predstavil slovensko stališče s podporo fleksibilni obliki solidarnosti s čim širšim naborom ukrepov. »O tem smo se ministri v preteklosti že zedinili,« je poudaril minister in naštel nabor solidarnostnih ukrepov, kot so na primer finančna, operativna in kadrovska pomoč EU, agencij EU in drugih držav članic. Ideje o obvezni finančni podpori minister ni podprl, kot alternativo temu predlogu pa je predlagal sprejetje kakršnegakoli prispevka posamezne države članice, ki bi državi prejemnici pripomogel k učinkovitemu obvladovanju migracijskega pritiska.

Ob robu zasedanja je bila pripravljena tudi simulacija kibernetskega napada, ki je ministrom približala operativno delo organov pregona, ki se s tovrstno obliko kriminalitete dnevno srečujejo in se proti njej borijo. Ena pomembnejših ugotovitev udeležencev simulacije je razpršenost dokazov za tovrstna kazniva dejanja po različnih lokacijah, državah, kontinentih, zato mora zakonodaja na tem področju omogočati hitrejše in lažje pridobivanje tovrstnih dokazov, so se strinjali udeleženci simulacije.

Ob delovnem kosilu pa so ministri razpravljali o še eni pomembni temi za notranjo varnost EU, to je boj proti terorizmu in preprečevanje radikalizacije. Strinjali so se, da je pri tem ključno preventivno delovanje in sodelovanje različnih deležnikov na ravni EU in v državah članicah – agencij EU, organov odkrivanja in pregona, šol, lokalnih skupnosti itd.