Prešernovi nagrajenci in nagrajenke

Prešernovo nagrado leta 2022 sta prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. 

Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 so prejeli naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.

Prešernovi nagrajenci in nagrajenke leta 2022

Odlomek iz slavnostnega govora predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega dr. Jožef Muhovič je v svojem slavnostnem govoru ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma med drugim povedal:

"Živimo v zahtevnem času, ki zabija med telesa razdaljo, med duše nezaupanje in med življenja smrt. In sprašujemo se, kako vse to z našimi omejenimi močmi obrniti na bolje. V tem tesnobnem preudarjanju mi prihaja na misel drža dirigenta Leonarda Bernsteina. Ko je slišal za nasilno smrt predsednika Johna Kennedyja, ki je takrat šokirala svetovno javnost, se je prizadeto odzval z besedami: 'Mi bomo na nasilje odgovorili tako, da bomo muzicirali intenzivneje, lepše, bolj predano kot kdaj koli prej'. Skromna, na videz kar preskromna drža. Ker pa na nasilje odgovarja z večjo ustvarjalnostjo in želi z ljudmi deliti njene najbolj intenzivne, najlepše in najbolj predane rezultate, svet zaradi nje kljub nasilju in sencam, ki ne izginejo, postaja za odtenek svetlejši in bolj človeški. Nalezljivo bolj človeški. To pa ni malo.

Umetniki so od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. Na tej meji preobrazbe je njihov domicil. Odpravljajo se v neznano in ga del vzamejo s seboj, ko ga pretvorijo v obliko, ritem in podobo. Neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz nepomembnega v pomembno. Zato je umetnost prehodni ritual v neko 'drugo stanje stvari', drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku. Včasih ga sploh ni mogoče ustvariti, ampak zgolj pripravljati ugodne pogoje za njegov nastop. Vzpostavitev drugega stanja je namreč izjemna naloga, saj smo ljudje tako zelo navajeni na kategorije tega sveta, da jih zmoremo le izjemoma prestaviti v višjo prestavo, na raven ideala. Ko pa se to vendarle zgodi, začnemo v umetninah najdevati več vrednosti kot v čemer koli drugem.

V upravnem odboru Prešernovega sklada v sedanji sestavi smo si bili od začetka edini, da mora biti Prešernov dan v našem mandatu prav to, kar uradno je, namreč 'praznik'. Ob Prešernovem dnevu, ko v umetnostnem resorju kulture odberemo najboljše od najboljšega, ko počastimo opuse in dela, ki bodo okrepila in pomladíla kánon slovenske kulture, imamo na pretek razlogov za veselje in praznovanje. Zatorej se veselimo in praznujmo! Iz tekmovalnega in prepirljivega modusa, ki ima do neke mere mesto v fazi izbiranja, lahko mirno preidemo v prešeren tonovski način, ki ustreza današnji priložnosti. Pa ne zato, ker bi hoteli idealizirati stvari na področju kulture in umetnosti v Sloveniji, kjer še zdaleč ni vse rožnato, ampak iz veselja in hvaležnosti nad tem, kar Slovenci imamo s svojo trdoživo in častitljivo kulturo ter mlado in vitalno državo. To je znamenje, da smo razumeli, za kaj vse smo lahko hvaležni ustvarjalnemu geniju prednikov in sodobnikov in za kaj naklonjeni zgodovinski usodi, ki je zmlela velike in ošabne imperije, krhke pravice do narodove samoodločbe in nacionalne državnosti pa se ni dotaknila. In veselimo ter zahvaljujemo se ob letošnji praznični priložnosti resnično lahko.

Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo osmišljujočo, presegajočo in katarzično navzočnostjo. Saj je, kot pravi veliki slikar, umetnost 'namenjena spoznanju, ne zabavi, poveličevanju ali igri'."

Slavnostni govor dr. Muhoviča je v celoti objavljen v almanahu Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2022.