Francija, pa tudi druge države članice EU, v več državah regije Sahel, in sicer v Maliju, Mavretaniji, Nigru, Burkina Fasu in Čadu, izvajajo mirovne operacije. Evropska unija je sicer zavezana varnosti in razvoju območja Sahel s celostnim pristopom, osredotočenim na politični in diplomatski dialog ter razvojno in humanitarno podporo.

Na večerji so bili med voditelji držav in vlad tako iz Afrike kot EU med drugimi tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell in predstavnik Generalne skupščine OZN.

Predsednik vlade Janez Janša je po delovni večerji dejal, da je varnost v Podsaharski Afriki oziroma v Sahelu strateškega pomena za EU in s tem tudi za Slovenijo. "Gre za 100 milijonov ljudi, ki so izpostavljeni terorističnim napadom in destabilizaciji ter nevarnostim, ki izhajajo iz tega, da se stalno dogajajo vojaški udari, prevrati, in da se demokracija ne stabilizira. Prav zato je vojaška prisotnost, to je prisotnost trdne moči s strani EU, tudi Slovenije, v našem nacionalnem interesu," je poudaril predsednik vlade.

Ob tem je ocenil, da je bistveno bolje, da se EU potrudi s stabilizacijo razmer, kot pa, da se sooča z 10 milijonskim migrantskim valom in trpljenjem, ki tam nastaja. "Res pa je, da nekatere misije v nasprotju z voljo tistih, ki dejansko držijo oblast v teh državah, ne morejo delovati in v bistvu prihaja oziroma bo v prihodnje prišlo do reorganizacije," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je o tem še vseeno preuranjeno govoriti, "zagotovo pa ne gre za strateški umik iz regije, ampak za prilagajanje okoliščinam, ki so nastale po vojaškem udaru v Maliju," je zaključil premier.