Državljani odločno proti zlorabam denarnih pomoči

Več kot 90 odstotkov anketirancev podpira predlog spremembe zakonodaje, ki omejuje zlorabe pri prejemanju denarne socialne pomoči. Anketiranci menijo, da slednja služi zgolj premostitvi težkih situacij in ne sme predstavljati trajne rešitve za tiste, ki so se znašli na socialnem dnu. Prav tako se dve tretjini anketirancev strinjata z ukrepom, da brezposelnim osebam, ki niso aktivni pri iskanju zaposlitve ali prenehajo izpolnjevati druge zahtevane pogoje, ukine denarna socialna pomoč ter se jih po skrajšanem postopku izbriše iz evidence brezposelnih.

Močno podporo uživa tudi predlog, ki pri odmeri družinskih prejemkov (otroški dodatek, državna štipendija in podobno) upošteva le še višino prihodkov in ne več premoženja, kot so prihranki na računu in avtomobil. 63 odstotkov vprašanih se namreč strinja, da je ugotavljanje  premoženja za tovrstne prejemke preveč zapleteno ter zamudno. Predlog ne bo veljal za odmero socialnih prejemkov, pri katerih bi se poleg dohodkov še vedno upoštevalo tudi premoženje.

Razdruževanje ukrepov družinske politike (otroški dodatek, vrtec, štipendija …) od ukrepov socialne politike (denarna socialna pomoč, izredna socialna pomoč) podpira 69 odstotkov anketirancev. Da bi moral biti sistem finančnih transferjev urejen bolj pregledno, pa meni kar pa 81 odstotkov vprašanih.

V ta namen so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili predlog poenostavitve postopka izračuna otroškega dodatka in možnost informativnega izračuna pravic iz javnih sredstev, ki ga državljani poznajo že pri postopku za izračun dohodnine.

Državljanke in državljani se strinjajo tudi s predlogom izplačila socialne pomoči v obliki plačila položnic, šolske prehrane ali šolskih potrebščin, namesto v obliki finančnega nakazila, kadar starši zaradi socialne stiske otrokom ne morejo zagotoviti osnovnošolskega izobraževanja oziroma imajo dolgove do javnih služb ter vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Solidarna družba – želja ljudi in prioriteta ministrstva

Zelo dobro so sprejeti ukrepi na področju socialnega varstva in ključni poudarki družinske politike. Uvedbo brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki je v vrtcu skupaj s sorojencem in brezpogojno brezplačnega vrtca za tretjega, četrtega in vsakega naslednjega otroka, podpira kar 69 odstotkov anketirancev. Tudi predlog ministrstva, ki ureja samodejno podaljšanje varstvenega dodatka za starejše, ki so materialno ogroženi, podpira 93 odstotkov vprašanih. Trenutno morajo namreč starejši sami oddajati vlogo.

Med novostmi, ki v javnosti uživajo višjo podporo, je tudi ta, da se bodo težje zaposljive in ranljive kategorije oseb (na primer starejši od 55 let, mladi iskalci prve zaposlitve ter osebe z zdravstvenimi in drugimi ovirami) lahko vključevale v programe javnih del enkrat dlje kot sedaj, torej štiri leta namesto dveh. Večje možnosti aktivacije in nabiranja delovnih izkušenj pa bodo imele tudi ostale brezposelne osebe, ki se jim bo po določenem obdobju brezposelnosti ponudilo delovno mesto, ki sicer zahteva do dve stopnji nižjo izobrazbo od njihove. 72 odstotkov anketirancev tako meni, da se bo s tem znižala dolgotrajna brezposelnost v državi.

Nekoliko  manj javne podpore uživa predlog, ki bi pravnomočno obsojenim osebam ter storilcem naklepnih kaznivih dejanj, odvzel možnost prejemanja socialne pomoči. Podpira ga 53 odstotkov vprašanih.

Raziskavo je januarja 2022 izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana z metodo spletnega in telefonskega anketiranja. V raziskavi so sodelovali 803 polnoletni prebivalci Slovenije.

Za poročilo o raziskavi se lahko obrnete na soj.mddsz@gov.si.