Fokusiramo se predvsem na družbene inovacije, namenjene ustvarjanju pozitivnega družbenega učinka/vpliva. Vendar pa se družbene inovacije ne nanašajo le na rezultate, ampak predvsem na proces izvajanja. Zanje je značilno sodelovanje, ki prečka tradicionalne vloge in meje med državljani, civilno družbo, državo in zasebnim sektorjem. Ta proces sodelovanja je sam po sebi dragocen, saj ustvarja nove odnose in krepi sposobnost ljudi, da v prihodnosti počnejo stvari drugače. 

Družbene inovacije imajo sicer lahko različne oblike. Vključujejo nove tehnologije, izdelke, storitve in procese ter nove organizacijske oblike, institucije, poslovne modele in prakse.

Skozi vse izzive zasledujemo naslednje cilje:

• Transparentnost procesa izvajanja in prilagajanja;
• Učinkovito vključevanje idej in mnenj vseh udeleženih v procesu; 
• Sooblikovanje rešitev;
• Krepitev timskega dela;
• Prenos informacij, videnje cilja vseh sodelujočih;
• Pridobitev kompetenc za samostojno uporabo predstavljenih inovativnih metod dela.

Vseskozi izvajamo evalvacije in merimo uspešnost uvajanja inovativnih metod dela preko 5-stopenjske lestvice. Meritve opravimo pred začetkom izvajanja aktivnosti in po koncu aktivnosti. V povprečju se ocena po posameznih postavkah izboljša iz 2,8 na 4,2. 

Konkretno smo na Inovativen.si že uspešno zaključili ali so še v fazi izvedbe naslednji izzivi: 

a) na področju ustvarjanja produkta ali storitve:

• z Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij smo uspešno izvedli izziv »Izdelujem v zaporu – delujem v družbi«, rezultat je tržni izdelek »Dobra roka«, ki ga zaporniki izdelujejo v povezovanju s podjetniki (kot njihovimi potencialnimi zaposlovalci po preteku kazni);
• z Zavodom RS za zaposlovanje smo izdelali prototip aplikacije za njihove svetovalce - gre za uporabniku prijazno mobilno spletno aplikacijo, ki je povezana z že obstoječo aplikacijo, kjer lahko uporabnik z nekaj kliki pride do vseh pomembnih informacij o delodajalcu, ki jih v tistem trenutku potrebuje, z namenom nudenja najboljše storitve delodajalcu in ohranjanja odnosa vnaprej. Aplikacija se lahko enostavno nadgrajuje po potrebi (interno razvita in podprta z zagotovljenimi lastnimi viri) in odgovarja na nove potrebe njenih uporabnikov, pri čemer je intuitivna in enostavna za uporabo ter upošteva vse vidike dobre uporabniške izkušnje;
• s FURSOM smo pripravili prototip mobilne aplikacije e-Davki z razvojem dodatnih funkcionalnosti, kot so podatke o prevoženih kilometrih, vrednosti avtomobila, od katere je bil plačan davek na motorna vozila, morebitnih poškodbah vozila,…., če je bil vaš avto pripeljan iz tujine. Gre za pomembne informacije za potrošnike, ki nameravajo kupiti vozilo, ki ga je prodajalec pred tem pripeljal v Slovenijo iz tujine;
• vzpostavitev Inovacijskega barometra – merjenja inovacijske zrelosti v organih državne uprave, meritve izvajamo na letni ravni, prvič smo jih izvedli 2018, ocene 2020 glede na 2018 kažejo, da se inovacijsko zrelost dviga v vseh treh segmentih, in sicer: vzpostavitev in podprtost procesa inovacijam (iz 2,64 na 2.88), odnos, znanja in veščine zaposlenih s področja inovativnosti (iz 2,70 na 2,98) in odnos in podpora vodstva do področja inovativnosti (iz 2,50 na 2,74);
• z Uradom za nadzor proračuna trenutno izvajamo izziv »Znanjevid - prenos znanja v in med organi«;
• na MJU imamo v planu izziv e-Presoje - priprava metodologij za presojo posledic na različna področja.

b) na področju vpeljave novega agilnega načina dela:

• v Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja smo vpeljali metodo agilnega načina dela SCRUM;
• na območni enoti ZRSZ Koper trenutno vpeljujemo agilno metodo dela SCRUM.

c) na področju poslovnih modelov in praks:

• izvedli interaktivno medresorsko delavnico z uporabo inovativnih metod za oblikovanje izzivov za potrebe hekatona Življenje s podnebnimi spremembami za ključne deležnike iz javnega sektorja;
• v okviru Partnerstva za spremembe skupaj z AmCham in društvom PiNA izvedli hekaton S-hekajmo stanovanjsko politiko - Mladi na svoje;
• izvedba ostalih hekatonov (FURS – »Mobilna aplikacija e-Davki«, MKGP in Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja »e-Kmetije«, Inštitut Jožefa Štefana in Kemijski inštitut – »Mladi raziskovalci in podjetja z roko v roki za naš boljši jutri«).

d) na področju priprave strategij:

• z Ministrstvom za izobraževanje, šolstvo in šport smo uspešno izvedli izziv »Izdelava Akcijskega načrta digitalnega izobraževanja 2021-27 z uporabo inovativnih metod dela«;
• na Ministrstvu za javno upravo smo na vključujoč način v letu 2020 pripravili osnutek strategije »Digitalna Slovenija«;
• na Ministrtvu za kulturo smo v letu 2019 na vključujoč način pripravili »Nacionalni program za kulturo 2020 – 2027«.

Zelo pomemben del projekta je skrb za inovacijski ekosistem in prenos znanja, izkušenj in praks. Tako vzporedno z reševanjem izzivov skrbimo za večjo ozaveščenost in usposobljenost zaposlenih v državni upravi za uporabo inovativnih pristopov:

• izvedenih 16 srečanj inovacijske skupnosti, ki šteje več kot 4300 članov iz državne uprave, gospodarstva in akademskega sektorja (na posameznih srečanjih gostimo tudi do 300 udeležencev);
• v okviru inovacijske skupnosti vzdržujemo mrežo ambasadorjev inovativnosti (več kot 70 članov, od tega imenovan vsaj eden na večini ministrstev in vladnih službah);
• v sodelovanju z Upravno akademijo izvajamo sistematična usposabljanja, tako smo od 2018 – 2021 usposobili 1.303 javne uslužbence za uporabo inovativnih metod dela;
• v sodelovanju z AmCham smo vzpostavili nacionalno platformo sodelovanja Partnerstvo za spremembe, kjer smo do sedaj izmenjali že več kot 340 zaposlenih med javnim in zasebnim sektorjem in 2020 izvedli združen dogodek Partnerstva za spremembe in Upravljanje po šoku (Governance After Shock), ki je bil del mreže globalnega dogodka pod okriljem OECD Government After Shock) – delo med covid-19 v javnem in zasebnem sektorju;
• oktobra 2021 smo v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU in v sodelovanju z OECD, EIPA in Evropsko Komisijo, organizirali globalno konferenco inovativnosti »Government Beyond Recovery«, ki se je je udeležilo več kot 2.000 udeležencev iz 117 držav;
• tekom  PZS smo zaključili izzive kot so: Slovenijo očistimo računov, kar je neposredno prineslo prihranke več kot 40.000 EUR/letni ravni, Naj Učiteljica/učitelj sem!, »NICKI: Proof of Concept«, »Dodana v(r)ednost: Usklajenost med univerzitetnim znanjem in trgom dela«, »Protonska terapija v Sloveniji - odgovoren prispevek družbi in javnemu zdravstvenemu sistemu«, ….

V sodelovanju z OECD in Direktoratom za javni sektor smo pripravili študijo Age & Talent management, v okviru katere smo spodbujali uporabo inovativnih pristopov za oblikovanje rešitev na tem področju. Gre za eno izmed ključnih področij (upravljanje starejših zaposlenih in upravljanje s talenti – kako jih privabiti, razvijati in zadržati).

Projekt Inovativen.si se z vsebinami, ki jih ponuja, izkazuje za nujno potrebnega, saj je postavil temelja za sistemsko inoviranje v državni upravi in za pripravo in oblikovanje boljših, v prihodnost usmerjenih predpisov, ki podpirajo inovativnost. To prepoznavajo razvitejše države že dlje časa in če se jim želimo priključiti na sistematičen in celosten način, je potreba po financiranju nadaljevanja in razvoja obstoječih aktivnosti logičen korak.