Odgovor vlade na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh zakonov in odloka

Vlada je sprejela odgovor na pobudo na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena in tretjega odstavka 8. člena Zakona o nalezljivih boleznih, 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.

Vlada Republike Slovenije je od Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odgovor prejela pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti U-I-27/22. Pobudniki izpodbijajo Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, 7. člen in tretji odstavek 8. člena Zakona o nalezljivih boleznih ter 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19.

Vlada v odgovoru poudarja, da je pri določitvi ukrepov obveznega samotestiranja in nošenja mask v šolah ravnala v skladu z načelom sorazmernosti iz 2. člena ustave, ob spoštovanju določb ustave, na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) ter ob zasledovanju največje koristi učencev in dijakov. Sledila je pozitivnopravni obveznosti zagotavljanja okolja, v katerem se zajezi širjenje okužb z nalezljivo boleznijo ter ohrani delovanje zdravstvenega sistema in odprtost šol. V odloku so bile določene le omejitve, nujno potrebne za dosego ustavnopravno dopustnega cilja, v tej zadevi pa je to varovanje zdravja družbe in posameznikov ter uresničevanje pravice do izobrazbe in šolanja. Vlada je ukrepe oblikovala s ciljem varovanja ustavnih pravic iz 51. in 57. člena ustave.

Vlada ustavnemu sodišču predlaga naj predlog za začasno zadržanje odloka do končne odločitve, kot tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti U-I-27/22, kot neutemeljena zavrne.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Predlogu novele Zakona o spodbujanju investicij

Vlada Republike Slovenije soglaša s Predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij.

Predlogi amandmajev so pretežno tehnične narave oziroma so namenjeni odpravi neskladij z obstoječim zakonskim besedilom.

V 4.a členu se besedilo spreminja tako, da gre za investicijo, pri kateri sodelujejo najmanj trije investitorji, ki so velike gospodarske družbe, in vsaj ena mala ali srednja gospodarska družba ter organizacija za raziskovanje in širjenje znanja ali inovacijski grozd, ustanovljen skladno z namenom iz Uredbe 651/2014/EU, ter da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi, prejemnici spodbude, ki je velika gospodarska družba, dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge. Pri opredelitvi velikosti gospodarskih družb se upoštevajo opredelitve, kot jih določa Priloga I k Uredbi 651/2014/EU.

Spreminja se tudi besedilo 9. člena in sicer tako, da opredeli:

• zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo investicija izvedena vsaj v predvideni vrednosti in v roku, opredeljenem v vlogi, 
• zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo realizirana investicija v skladu s prejšnjo alinejo ohranjena v regiji prejemnika spodbude vsaj pet let po zaključku investicije ali vsaj tri leta po zaključku investicije v primeru, ko je prejemnik spodbude mala ali srednje velika gospodarska družba, razen v primeru spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije,
• zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo v primeru investicije iz prvega odstavka 4. člena ohranil v obdobju ohranjanja investicije najmanj povprečno število zaposlenih iz obdobja zadnjih 12 mesecev pred mesecem oddaje vloge ali v primeru investicije iz prvega odstavka 4.a člena ohranil v obdobju izvajanja investicije najmanj povprečno število zaposlenih iz obdobja zadnjih 12 mesecev pred mesecem oddaje vloge ali v primeru investicije iz drugega odstavka 4. člena zavezo, da bodo nova delovna mesta, ustvarjena z investicijo, zapolnjena najpozneje v treh letih po zaključku investicije in ohranjena v regiji najmanj pet let po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, ali najmanj tri leta po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, v primeru, ko je prejemnik spodbude mala ali srednje velika gospodarska družba, 
•  zavezo investitorja in prejemnika spodbude, da bo dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge v primeru investicije iz prvega odstavka 4. člena in v primeru investicije iz drugega odstavka 4. člena tega zakona višja tudi od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti, v katero se prejemnik spodbude uvršča, oziroma, v primeru investicije iz drugega odstavka 4.a člena tega zakona, zavezo, da je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi, prejemnici spodbude, ki je velika gospodarska družba, dve leti po zaključku investicije višja od dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarski družbi v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Soglasje vlade k Predlogom amandmajev k Predlogu Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu

Vlada Republike Slovenije soglaša s Predlogi amandmajev k Predlogu Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu in predlaga obravnavo predloga zakona na izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije.

Besedilo predloga zakona se z amandmaji spreminja tako, da so črtani trije pogoji za pridobitev pomoči, in sicer:

• da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, 5 zaposlenih,
• da morajo stroški energije v poslovnih odhodkih znašati 5 %,
•  ter pogoj, da morajo ti stroški v letu 2019 znašati vsaj 10.000 evrov.

Spremenil se je tudi odstotek povišanja stroškov energije v tem letu gledano na lansko. Ti morajo zrasti za vsaj 40 % in ne za 30 %, kot je bilo prvotno določeno.

S tem se dostop do pomoči omogoči vsem upravičencem, ki so prizadeti zaradi dviga cen energentov, ukrep se torej spreminja v splošni ukrep brez elementov državnih pomoči.

Izjavo bo potrebno predložiti do 15. aprila na Finančni urad Republika Slovenija, pomoč pa bo izplačana v enkratnem znesku do 5. maja 2022.

Vlada Republike Slovenije za ta ukrep namenja 70 milijonov evrov, po okvirnih izračunih bo do pomoči upravičenih nekaj manj kot 40.500 fizičnih in pravnih subjektov.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo