Dan je ministrica pričela na Opčinah, kjer je obiskala Zadružno kraško banko Trst Gorica, ki  deluje že 114 let. Ministrico dr. Jaklitsch sta sprejela predsednik upravnega odbora banke Adriano Kovačič in generalna direktorica Emanuela Bratos s sodelavci. Banka, ki ima po tržaški in goriški pokrajini razpršenih 14 poslovalnic, je zelo uspešna, pri tem pa velja še posebej izpostaviti, da banka dosledno posluje tudi v slovenskem jeziku, skrbi pa tudi za to, da zaposluje slovenske kadre. Zelo dragocena je njena pomoč in finančna podpora dejavnostim slovenske skupnosti. Tako financira mnogo dobrodelnih dejavnosti ter sponzorira vrsto dogodkov s področja kulture, izobraževanja, športa, sociale in vere, rekreacije in mladinskega športa. V izrednih okoliščinah, ki jih je prinesla epidemija, je skupaj s SDGZ vzpostavila zelo dobro sprejet projekt Digitalna šola v Italiji. Njen namen je bil nuditi podporo šolam in družinam pri šolanju na daljavo z zagotavljanjem računalnikov, z zagotavljanjem informacijsko komunikacijsko tehnološke podpore in postavitvijo podpornega spletnega portala. Vsako leto banka podeljuje tudi štipendije mladim, ki so še posebno uspešni. Ministrica dr. Jaklitsch jim je izrekla priznanje za tako uspešno delo, se jim je zahvalila za podporo slovenski manjšini in pohvalila, da so ohranili uporabo slovenskega jezika tudi po združitvi v skupno zadružno skupino. 

V nadaljevanju se je ministrica sestala z vodstvom in predstavniki Kmečke zveze, ki kot stanovska organizacija kmetov s svojo dejavnostjo pokriva celotno obmejno področje od Milj do Kanalske doline, kjer so Slovenci zgodovinsko naseljeni. Predsednik Franc Fabec je predstavil stvarnost in izzive, s katerimi se soočajo, pri tem pa izpostavil, kako pomembno je, da ostane zemlja v rokah Slovencev ali, kot je dejal eden izmed udeležencev srečanja, »če imaš lastno zemljo, imaš drugačen čut za narodnost«. Skozi leta se je število kmetij sicer zelo zmanjšalo, kljub temu verjamejo, da je mogoče kaj storiti tudi na tem področju. Zgled je Benečija, kjer jim je v zadnjem obdobju uspelo obuditi kar 100 kmetij. Še posebej so izpostavili potrebo po vzpostavitvi svetovalne službe, s katero bi lahko svojim članom, ki jih je prek 600, zagotovili kvalitetno strokovno pomoč. V Italiji namreč ne obstaja tovrstna služba. Velik izziv, marsikdaj tudi oviro za razvoj kmetij predstavlja vključenost večjega dela tega področja v Naturo 2000. Kmečka zveza dosledno pri svojem delu uporablja slovenski jezik, kar je seveda izrednega pomena tudi za ohranjanje jezika. Ugotavljajo, da se je pozornost in sodelovanje Slovenije v zadnjih letih tudi na področju kmetijstva v zamejstvu povečala, želijo pa si še nadaljnje krepitve sodelovanja in podpore s strani matice, tako pri uveljavljanju skupnega čezmejnega območja, vključevanju v čezmejne projekte kot tudi zaščiti proizvodov, kot so Prosekar, Vitovska, Rebula, ki so del slovenske kmetijske tradicije. Ministrica je poudarila, da se zaveda velikega pomena kmetijstva za ohranitev slovenske narodne skupnosti na tem območju ter se zahvalila Kmečki zvezi za prizadevanje in pomembno opravljeno delo. Spodbudila jih je, da vztrajajo, da tudi kmetijstvo postane temeljna tema v manjšinskih pogovorih, kot so sedaj na primer kultura ali pa šolstvo ter da se še bolj intenzivno povežejo s slovenskimi kmetijskimi strukturami.

Ministrico je pot nato vodila v Trst, kjer so jo sprejeli na sedežu SDGZ, ki že od leta 1946 povezuje in zastopa slovenske podjetnike v Italiji. Gre za edino stanovsko organizacijo, ki pozna in obvlada dva zakonska sistema, dva jezika in dva kulturna pristopa. Prav zato je njihov servis izrednega pomena tako za slovenske gospodarstvenike iz tamkajšnje manjšine kot tudi iz Slovenije in Italije, ki jih zanima vstop na trg druge države. Poseben poudarek je seveda namenjen čezmejnemu delovanju. Predsednik Roberto Frandolič, direktor Andrej Šik in ostali člani vodstva so ministrici orisali Razvojni model za gospodarstvo v obmejnih območjih, ki ga pripravljajo, in ki mora, kot so poudarili, temeljiti na realnem stanju. V pogovoru so se dotaknili tudi Interreg projektov, povezovanja v okviru Slovenske globalne poslovne povezave, projekta pripravništva ter sodelovanja z gospodarskimi strukturami v matici.

Vsi današnji sogovorniki so izpostavili tudi težave s pridobivanjem primernih kadrov z znanjem slovenskega jezika, čemur bo potrebno v prihodnje nameniti še več pozornosti. Zavedajo se, kako pomembno za slovensko manjšino je, da zagotovijo kvalitetna delovna mesta, ki mladim omogočijo dostojno življenje in jih privabijo, da ostanejo v teh krajih.

Ministrica dr. Jaklitsch je v popoldanskem delu obiskala pražarno PrimoAroma, kjer jo je sprejel Fabrizio Polojaz, član ožjega predsedstva SDGZ ter predsednik društva Associazione Caffe' Trieste. Ministrico je popeljal po proizvodnem obratu v Zgoniku nad Trstom, kjer pridelujejo italijanske mešanice za espresso in predstavil postopek praženja kave. Kavo distribuirajo po Italiji in izvažajo v osemnajst držav po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Društvo, katerega predsednik je Polojaz, že 130 let združuje trgovinska in industrijska podjetja v Trstu. Ker je Trst ena od prestolnic te poživljajoče pijače, društvo poseben ugled uživa tudi širše.

Ob koncu današnjega obiska je ministrica dr. Jaklitsch obiskala še kmetijo Zidarič, ki se ukvarja s sirarstvom in je primer odlične prakse ter uspešne in tehnološko moderne kmetije. Nahaja se na Kraški planoti, kar so izkoristili tudi za razvoj svojega najznačilnejšega sira, ki se imenuje Jamar. Posebnost tega sira je staranje, ki večinoma poteka v 70 metrov globoki kraški jami nedaleč od kmetije. Sir izvažajo v tujino, veliko pa ga prodajajo na osmicah in z direktno prodajo. Gre za večkrat nagrajeno, priznano in zelo cenjeno kmetijo. Na kmetiji imajo tudi fotovoltaičen sistem in bioplinarno. Delo na kmetiji pa jim olajša popolnoma avtomatiziran sistem molžnje mleka.