Slovenija je prva predstavila vpogled v svojo inovacijsko zmogljivost, ter aktivnosti v okviru projekta Inovativen.si, sledili pa sta še predstavitvi Avstralije in Singapurja.

Kot je v svoji predstavitvi povedal Matija Kodra, si na projektu Inovativen.si v prvi vrsti želimo okrepiti inovacijsko kulturo v državni upravi. To že prakticiramo, in sicer tako, da zaposlenim nudimo pot do znanja in novih veščin, ter jim pomagamo pri reševanju kompleksnih družbenih izzivov.

V svoji predstavitvi izpostavil tudi opažanje, da pri nas še vedno primanjkuje tako imenovanih veščin za družbeno inoviranje, kot so na primer sodelovanje, vključevanje, soustvarjanje, inovativnost, kreativnost in sistemsko razmišljanje. Poleg tega pa nam primanjkujeta tudi dve osnovi veščini – poslušanje in razmišljanje.

Velik pomen pri krepitvi inovacijske zmogljivosti je pripisal naši inovacijski skupnosti, katero trenutno sestavlja že več kot 430 članov in na prvem mestu ambasadorjem inovativnosti, ki so locirani na praktično vseh ministerstvih ter tudi nekaterih ostalih organih javne uprave. Slednji imajo namreč aktivno vlogo pri prenosu znanja s področja inovativnih metod dela in pri reševanju izzivov (kako lahko tudi vi prijavite izziv).

Prav mreža ambasadorjev inovativnosti (kako lahko postanem ambasador inovativnosti), je požela največ pohval s strani sodelujočih in udeležencev na današnji konferenci, saj je bila prepoznana kot velika dodana vrednost pri vzpostavljanju okvirja za inovacijsko zmogljivost v državni upravi.

Uporaba koncepta okvirja za inovacijsko zmogljivost lahko služi kot pokazatelj realnega stanja, pri čemer nam lahko odgovarja na naslednja vprašanja:

• Kakšne so naše zmogljivosti za inoviranje?
• Kakšne so prednosti in slabosti v sistemu naše državne uprave?
• Kako lahko izboljšamo svojo zmogljivost za inoviranje z namenom, da dobimo boljše rezultate?

Države lahko ta koncept uporabijo tako, da lahko na sistematičen način pregledajo ključne dejavnike na treh nivojih, na osebnem, organizacijskem in sistemskem, in preko ključnih dejavnikov, kot so namen, potencial, zmogljivost in učinek, določijo, na kakšen način bi inovativnost lahko podprla njihovo zmogljivost za dosego javnih interesov oziroma kako bi lahko naslovila pereče izzive, s katerimi se soočamo.

Kot je povzel Matija Kodra, okvir lahko predstavlja sistemski in trajnostni pristop k izboljšanju inovacijske zmogljivosti državne uprave, ki nam lahko pomaga pri uresničevanju inovacijske agende tako v Sloveniji, kot tudi v drugih državah.