Evropski voditelji in voditeljice bodo na zasedanju govorili o varnostnih razmerah na rusko-ukrajinski meji, predvsem o zadnjih dogodkih, in o odnosu do Rusije ter o tem, kako varovati mednarodno pravo in konvencije ter kako podpreti Ukrajino ter njeno prebivalstvo.

Ob prihodu na zasedanje je predsednik vlade v izjavi za tuje medije poudaril, da gre za zelo pomemben sestanek voditeljev in voditeljic. "Prvič, pomagati moramo ukrajinski vladi in ljudem, da se branijo, moramo jih podpreti s humanitarno, ekonomsko in vojaško pomočjo. Drugič, odločiti se moramo glede sankcij proti ruskim oblastem, saj je pomembno, da občutijo, da je cena, ki jo bodo plačali za agresijo, velika in da to ne bo podobno sankcijam ob napadu na Gruzijo in ob zavzetju Krima. In tretjič, Ukrajini moramo zagotoviti pravo evropsko prihodnost. To bi se moralo zgoditi najpozneje do leta 2030, zato sva s poljskim predsednikom vlade kolegom in predsedniku Evropskega sveta poslala pismo, kjer to predlagava, je povedal premier in dodal, da enako glede širitve predlagata tudi za Gruzijo, Moldavijo in zahodni Balkan. "Iz zgodovine zadnjih desetletij se moramo naučiti, da če se prostor demokracije, svoboščin, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava ne širi, se širi nekdo drug. Nekaj se moramo naučiti iz zgodovine, sicer bomo plačali visoko ceno," je bil jasen premier.

Ob tem je dodal, da sta zaradi vsega, kar se je dogajalo včeraj, podpisnika omenjenega pisma samo dva, čeprav so tudi kolegi iz baltskih držav in srednje Evrope pismo podprli. Predsednik vlade Janez Janša podpira tudi najbolj resne sankcije proti Rusiji, kajti "ne govorimo o gospodarski rasti ali inflaciji, ampak o človeških življenjih. Ljudje v Ukrajini umirajo zaradi brutalne ruske agresije." Glede tega, zakaj sankcije niso bile že sprejete, je premier pojasnil, da je ta sveženj sankcij zelo obsežen, zato ga EU usklajuje z zavezniki v ZDA in po svetu. "To je pomembno, če želimo, da sankcije delujejo," je poudaril.

"Bil sem vesel, ko sem slišal, da Nemčija opušča podporo severnemu toku, a narediti moramo korak dlje. Danes smo se zbudili v drugačno Evropo, drugačen svet, zato moramo ravnati v skladu z novimi razmerami," je na vprašanje glede severnega toka odvrnil premier.

"Zahod je v hladni vojni zmagal, ker je svobodni svet organiziral obrambo v okviru Nata, ki je preprečila širjenje komunističnega režima po zahodni Evropi. Ključna zmaga pa se je zgodila zaradi sistema, ki ga je zahodna Evropa ustvarila in zaradi katerega so ljudje prebegnili z vzhoda na zahod. To je bil poraz sovjetskega režima. Prav tega se boji Putin in to se bo tudi zgodilo, ko bodo ljudje primerjali življenjsko raven v svobodni Ukrajini s tisto v Rusiji," je še povedal premier.

Na vprašanje glede strmoglavljenja ukrajinskih oblasti je predsednik vlade ponovil besede ukrajinskega predsednika vlade, ki je dejal, da je popolnoma prepričan, da je pravi cilj ruske agresije strmoglavljenje ukrajinskih oblasti in postavitev marionetne vlade. "Vendar, kakor že rečeno, je zdaj drugače kakor leta 2014. Ukrajina se bori in upam, da bodo vztrajali ter da se bodo ubranili. Kajti če se ne bodo ubranili, in pri obrambi jim moramo pomagati tudi z orožjem, potem nobene sankcije, ki ne bodo vključevale evropske prihodnosti, ne bodo učinkovite. Čas za ukrepanje je zdaj," je povedal premier.

"Bojimo se za varnost vseh ukrajinskih ljudi, tudi za vlado, ker je vlada očitno tarča te agresije," je premier odvrnil na vprašanje, ali je zaskrbljen glede usode ukrajinskega predsednika in predsednika vlade. "Upam, da so pripravljeni. Slovenija je bila v podobnem položaju pred 30 leti, zato vemo, kako se počutijo, in zato o solidarnosti z Ukrajino govorimo nekoliko drugače kakor drugi, ki nimajo podobnih zgodovinskih izkušenj. Upamo, da bodo ostali varni, da bodo preživeli in da bodo zmagali, mi bomo naredili vse, kar je v naši moči, da jim bomo pomagali," je povedal premier.

Po mnenju predsednika vlade Janše je najpomembnejša odločitev na Natu, in sicer, da zapre zračni prostor nad Ukrajino, kajti "s tem bodo Ukrajinci imeli večje možnosti za obrambo."

Na vprašanje, ali se je francoski predsednik Macron nedavno zaman pogajal s Putinom, pa je premier odgovoril, da se je vedno dobro pogajati, "ker je vse boljše kakor vojna." "Toda premagati Vladimirja Putina v pogajanjih je dokaj pobožno mišljenje, kajti ob obisku v Moskvi je treba vedeti, da bo vedno prišlo do razlike med besedami in dejanji.