Zunanji ministri držav članic Evropske unije so najprej prisluhnili ukrajinskemu zunanjemu ministru Dmitriju Kulebi, ki je predstavil trenutne razmere v Ukrajini. Ministri so ostro obsodili ruski vojaški napad in ga označili za enostransko in nesprejemljivo kršitev načel mednarodnega prava in temeljev, na katerih so bili v zadnjih desetletjih zgrajeni mir in spoštovanje suverenosti in mednarodno priznanih meja držav. "Včerajšnji napad Ruske federacije nad Ukrajino je šokantno dejanje, v nasprotju z listino organizacij Združenih narodov in mednarodnim pravom," je po zasedanju v Bruslju dejal minister dr. Anže Logar.

Ministri so poudarili podporo paketu dodatnih omejevalnih ukrepov Evropske unije, ki bodo veljali za Rusijo in Belorusijo. Za ukrepe je politično usmeritev podalo zasedanje voditeljev držav članic EU dan prej. Omejevalni ukrepi obsegajo posameznike, ki so vpleteni v nezakonito odločitev Rusije za vojaško invazijo na Ukrajino, ruske banke, ki financirajo vojaške in druge operacije na teh ozemljih, dostop Rusije do kapitalskih in finančnih trgov ter storitev EUV ukrepe je vključena tudi omejitev trgovine z obema separatističnima pokrajinama.

Ministri so izmenjali mnenja tudi o nadaljnjih odzivih EU in zaveznic, tako bilateralno kot v dialogu s tretjimi državami, in v mednarodnih organizacijah.

Minister dr. Logar je ostro obsodil vojaško invazijo in poudaril, da je Ukrajina suverena država z mednarodno priznanimi mejami. Ukrajina je svobodna pri izbiri varnostne ureditve in sklepanju zavezniških povezovanj. Slovenija je zato podprla odločno in hitro ukrepanje na ravni Unije. Skladno z zaprosilom za mednarodno pomoč smo v zadnjih dneh Ukrajini preko mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotovili materialno pomoč v skupni vrednosti 163.000 evrov in prevoz. Ministrstvo za zunanje zadeve je Vladi RS predlagalo 100.000 evrov prispevka kot nujni humanitarni odziv, ki bo preko Mednarodnega rdečega križa in rdečega polmeseca (angleško International Committee of the Red Cross – ICRC) namenjen za nujne humanitarne potrebe ukrajinskega prebvalstva. 

Ruske vojaške aktivnosti tik pred zunanjo mejo EU pomenijo visoko varnostno tveganje in hudo grožnjo evropskemu miru in varnosti. Slovenija je glede tega dvakrat na zagovor poklicala veleposlanika Ruske federacije v Ljubljani in mu prenesla sporočila protesta proti napadu Ruske federacije na neodvisno in samostojno državo Ukrajino. 

Minister dr. Logar je na zasedanju opozoril tudi na pobudo slovenskega predsednika vlade Janše in poljskega predsednika vlade Morawieckega k zagotovitvi evropske perspektive za Ukrajino s konkretno časovnico, saj to predstavlja najboljši odgovor na aktualne varnostno politične izzive. "Enotna podpora držav članic perspektivi članstva Ukrajine v EU lahko spremeni tok zgodovine. Slovenija je predlagala članstvo Ukrajine do 2030," je še poudaril minister Logar.