Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša v pogovoru za Planet TV, Nova24tv in Siol.net

Predsednik vlade Janez Janša je opravil ekskluzivni pogovor za novinarje Planet TV, Nova24tv in Siol.net o aktualni situaciji v povezavi z vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino in nekaterih aktualnih notranjepolitičnih temah.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram pogovora. Magnetogram ni avtoriziran!

Novinar: Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, cenjene bralke in bralci. Dobrodošli v ekskluzivnem intervjuju Nove 24 TV, Planeta TV in Siol.net s predsednikom vlade Janezom Janšo tik po, takoj po seji Sveta za nacionalno varnost. Gospod Janša, dober večer.

Predsednik vlade Janez Janša: Dober večer.

Novinar: Začenjamo z najpomembnejšo temo, na katero sta se tudi sestali na Svetu za nacionalno varnost. To je situacija v Ukrajini po ruski invaziji. Moje prvo vprašanje bo bolj splošne narave. Ukrajinci se zaenkrat po zadnjih podatkih hrabro borijo, se držijo, vendar pa vseeno prihajajo do nas informacije, da so prišle v Ukrajino tudi nekatere saboterske sile, predvsem čečenski islamisti. Rusom, kot kaže, ni uspelo doseči njihovega cilja, pa vendar se sedaj cel svet odziva na to agresijo. Tudi sami s premierjem Morawieckim ste dali nekaj predlogov. Pa je moje vprašanje vseeno, kaj lahko v tem trenutku še stori zahodni in ostali civilizirani svet, poleg sankcij, poleg pošiljanja vojaške opreme, da pomagamo Ukrajincem ubraniti njihovo državo?

Predsednik vlade Janez Janša: To, ali se bo Ukrajina ubranila ali ne, je pomembno ne samo za Ukrajino, pomembno je tudi za Evropo, pomembno je za Slovenijo, pomembno je za cel svet. Če bo Ukrajina zdržala, potem lahko računamo, da bo prišlo do deeskalacije, do pogajanj, do vsaj neke srednjeročne vzpostavitve sveta, kot smo ga poznali doslej v zadnjih desetletjih po koncu hladne vojne. Če Ukrajina pade, potem bo naslednja Moldavija, verjetno potem Gruzija. Lahko se takoj zakuha nekaj na Zahodnem Balkanu, se pravi povsod tam, kjer je obrobje Evropske unije  - ali pa tudi ne obrobje še ni v zvezi, pa v Natu. In potem so skoraj zagotovo na vrsti baltske države in smo na robu hudega konflikta, ki lahko povzroči tretjo svetovno vojno. Torej danes se v Ukrajini odloča v bistvu prihodnost Evrope, mogoče celo več. Zaradi tega to ni nekaj stran od nas, nepomembno, ker se ne smemo vmešavati, kjer je treba potisniti glavo v pesek - treba je vedeti, da od naših meja do Ukrajine ni dosti dlje, kot do nas do Beograda in imamo neko srečo v tem trenutku, da smo ob Jadranskem morju, ne pa ob Črnem morju, da smo že v Natu, da smo že v Evropski uniji, da nismo tam, kjer so Ukrajinci ali pa Gruzijci ali pa Moldavci, niti nismo prva frontna črta. Ampak kljub temu je danes svet povezan, Evropa je povezana. In mislim, da si nihče ne želi nove hladne vojne novega sveta, kjer bomo petkrat več dal iz oboroževanje za lastno varnost, kjer se bo spet na nekatere narode gledalo kot na sovražnike. Tako da Ukrajinci se v tem trenutku borijo tudi za nas. In vse, kar lahko naredimo za to, da zdržijo, je potrebno narediti.

Vprašali ste, kaj se še da? Mislim, da je ključna stvar, zaradi katere je Putinova strategija vsaj zaenkrat propadla, je to, da imajo Ukrajinci podporo, da to podporo čutijo, da vedo, da niso sami, da vedo, da pripadajo nekemu svetu, kjer imajo narodi pravico, da odločajo o lastni usodi, in da imajo tudi, in za to smo se zelo borili v zadnjih dneh, zelo jasno, evropsko perspektivo. Torej upanje, to, da veš, da nisi sam, je verjetno v tem trenutku bolj pomembno od orožja. Tudi orožje je pomembno. Če se nimaš s čim braniti, potem seveda hitro kapituliraš. Vsakršna pomoč je potrebna. Ampak to sporočilo, da so del svobodnega sveta, da jim priznavamo pravico, da odločajo o svoji usodi, da obsojamo rusko agresijo na Ukrajino, je zelo veliko.

Sem praktično v dnevnem stiku z voditelji Ukrajine, tako kot številni moji kolegi, in mi pravijo, da to, da niso pozabljeni, da svet stoji za njimi, velik del sveta stoji za njimi, je v tem trenutku ključno. Mislim, da lahko govorim v imenu velike večine sodržavljank, sodržavljanov v Sloveniji, še posebej tistih, ki smo šli čez nek podoben čas v času vojne za samostojno Slovenijo, da je zelo pomembno, da so oni enotni, da smo mi z njimi, da se borijo naprej. Borijo se tudi za nas in zato jim pomagamo, kolikor moremo. S tem skrbimo tudi za našo varnost v interesu Slovenije. Nekaj vprašanj prihaja, zakaj mi pomagamo Ukrajini? Jaz odgovarjam, glejte. Ko smo podobno vprašanje dobivali leta 91, ko smo pomagali sosednji Hrvaški, takrat smo rekli, v našem interesu je, da te mine proti tankom postavljajo v Slavoniji, ne pa v Sloveniji. Lahko bi podobno odgovoril, ampak zdaj gre še za še za bistveno več, sedaj gre za to, v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnjih 10. ali pa 20. letih. 

Novinarka: Ukrajinci zaradi vojne že bežijo iz svoje države. Združeni narodi ocenjujejo, da bi lahko iz države pribežalo od enega pa do petih milijonov Ukrajincev. Zanima me, ali že imamo načrt, kdaj bomo tudi mi začeli sprejemati ukrajinske begunce, koliko jih bomo sprejeli, kam jih bomo namestili in za koliko časa? V luči tega pa ne morem mimo vprašanja glede vladnega tvita, ki je razlikoval med begunci različnih narodov. Zanima me, kako naj to razumemo, tvit je bil izbrisan. Ali je šlo za stališče vlade, ali je šlo za zdrs, in če je šlo za zdrs, ali bo zanj kdo odgovarjal?

Predsednik vlade Janez Janša: Najprej glede tega tvita, jaz sem ga videl po tem, ko ga že ni bilo več. Mislim, da ni bilo niti potrebno, da se objavi, niti ni bilo potrebno, da se ga izbriše, ker je samoumeven. Ta razprava se je odprla tudi prejšnji teden recimo na Evropskem svetu in tam je avstrijski predsednik vlade dejal: ''Jasno je, da najprej pomagaš sosedu.''

Ko smo v Sloveniji v 90. letih po tem, ko se je Slovenija že osamosvojila, sprejeli 70 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine, nihče v Sloveniji temu ni nasprotoval, ker so bili to naši sosedje, pa niso bili vsi kristjani, so bili tudi muslimani. Mislim, da je bila večina muslimanov. Se pravi, ne gre za neko versko ali pa rasno razlikovanje. Gre za to, da jasno najprej pomagaš sosedu. In Ukrajinci so naši sosedje, pripadajo evropski civilizaciji.

Predvsem pa je bistveno, glejte to, kar je bila polemika od leta 2015 naprej glede beguncev in migrantov, je bil problem v tem, ker se je oboje metalo v isti koš. Begunci iz Bosne pred 25 leti v Sloveniji niso bili migranti, ki so prišli v Slovenijo zato, ker je tukaj boljša sociala in tako naprej, ampak so bežali pred vojno. Tisti, ki so prihajali v tem velikem migrantskem valu po letu 2015, v glavnem niso bili begunci. To so bili mladi moški, za boj sposobni, ki so doma pustili družine in so šli iskati srečo na bogato in staro Evropo. Njim ni nič za zameriti. Problem pa je, da Evropa nima prostora za vse, ki misli, da je tukaj potrebno poskrbeti tudi zanj, čeprav prihaja iz Afganistana ali pa iz Pakistana. To je velika razlika. In kot rečeno, ta razprava je bila opravljena tudi na evropski ravni. In tukaj smo zelo enotni. Ko gre za Ukrajino, ne bomo pomagali migrantom, pomagali bomo beguncem. Iz Ukrajine ne bežijo za boj sposobni moški. Oni se borijo. Tudi zelo veliko število žensk, deklet se bori v Ukrajini. Prihajajo mamice z otroki, družine. Na pravkar končanem Svetu za nacionalno varnost smo poslušali tudi poročila pristojnih o tem, kako smo pripravljeni na ta morebitni val in Slovenija se na to pripravljena. Kljub temu pa mislim, da te pesimistične ocene, da bo pol Ukrajine pobegnilo, ne držijo. Če bo Ukrajina vzdržala in če bo Ukrajina vzdržala in se ubranila, potem tudi tisti, ki zdaj bežijo in so v glavnem na Poljskem, v  sosednjih državah, se bodo lahko kmalu vrnili domov, in to neka situacija, kot je bila recimo v času balkanskih vojn, ko so bili begunci leta pri nas, pa tudi v drugih evropskih državah. Tudi s tega vidika je v interesu, da se Ukrajina ubrani, da ji pomagamo, da se ubrani, da bodo šli lahko ljudje domov. Za ta čas pa smo tudi mi pripravljeni poskrbeti za tiste, ki bodo prišli do nas. Prve prošnje za pomoč oziroma za azil so bile mislim da danes že vložene in jih pač procesiramo v skladu s slovensko zakonodajo.

Novinarka: Koliko beguncev pa mislite, da bi lahko Slovenija sprejela? In rekli ste, da so že bile vložene prošnje. Kam bi jih namestili v tem primeru?

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija ima te kapacitete. Tudi danes se je delalo na tem. Imamo azilne domove in vidim tudi pripravljenost ljudi, družin, tako kot je bilo, ko je šlo za begunce iz Bosne in Hercegovine, da se jim neposredno pomaga doma, tako kot se dogaja trenutno po celi Vzhodni Evropi, ko družine pomagajo družinam, ki prihajajo iz Ukrajine.

Novinarka: Morda samo še tole. Po oceni, koliko se pravi beguncev bi lahko mi sprejeli, v grobem? Imate mogoče kakšne ocene?

Predsednik vlade Janez Janša: Glejte, teh ocen niti ne delamo, niti na evropski ravni ni bilo nobenega govora o kvotah. Vsi smo izrazili pripravljenost, da v okviru svojih možnosti pomagamo. Lahko povem to še enkrat, ponovim številko. Marsikdo tudi znotraj Slovenije je očital slovenski državi, da ni solidarna, ker pač nismo bili pripravljeni sprejeti obveznih kvot za razmeščanje migrantov iz -  bom rekel - daljnih dežel. Sloveniji nihče ne more očitat ne solidarnosti v letih 92, 93, 94, - jaz sem bil takrat minister za obrambo, pristojen tudi za civilno zaščito. Mi smo imeli v obrambnih objektih takrat mislim da preko 35 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine in še toliko jih je bilo pri slovenskih družinah, nekje tudi v oskrbi s pomočjo Rdečega križa, Karitasa. Slovenija je bila takrat zelo revna država. Izgubili smo jugoslovanske trge, postavili smo lastno ekonomijo šele na noge. Kljub temu smo pomagali 70 tisoč ljudem, v glavnem otrokom, ženam in starejšim.

Novinar: Gospod predsednik, na začetku ste omenili, da se lahko kriza prelije iz Ukrajine tudi v druge države. Veliko je govora v zadnjih dneh, da bi lahko, če lahko tako rečem, spet eksplodiralo na Balkanu. Kakšna je po vašem mnenju verjetnost, da bi Republika Srbska izkoristila trenutno situacijo in se odcepila od Bosne in Hercegovine?

Predsednik vlade Janez Janša: Mislim, da trenutno te nevarnosti ni. Lahko pa nastane. Tukaj ne gre samo za Bosno in Hercegovino. Tukaj so odprta, nerešena vprašanja, tudi ko gre za odnose med Srbijo in Kosovom, ko gre za precej zapleteno notranjepolitično situacijo v Črni gori, kjer je vlada pred kratkim izgubila glasovanje o zaupnici in kjer so se  tudi še nekatera druga širša vprašanja ponovno odprla. Skratka, ta del Balkana, ki še ni v Evropski uniji, je potencialni prostor, ki je lahko plen teh Putinovih aspiracij, lahko pa seveda spodbudi zgolj neke konflikte  in namere zato, da se bomo mi s tem ukvarjali, medtem ko se oni ukvarjajo z vzhodno soseščino. Tega ni za izključiti. Zato je tudi Evropska unija okrepila vojaške sile, ki so v Bosni in Hercegovini. Nekaj rezervnih enot je šlo tja, ki so bile sicer razmeščene drugje, zato, da se prepreči morebitne eskalacije. Ni pa to nekaj, česar bi se bilo za bati jutri. Ampak če Ukrajina pade, pa je to bi rekel  "read my lips", naslednja je  Moldavija, Gruzija, problemi na Balkanu in potem baltske države. Zelo resne stvari so. Recimo česa takšnega, kot so bili zadnji nastopi gospoda Putina, jaz mislim, da nismo tega slišali od 30 let prejšnjega stoletja. To je ta govorica, ki pravi, da, ne vem, nek narod, ki ga je 40 milijonov, nima zgodovinske pravice, da obstaja. Mislim, kdo si ti, da to govoriš, kdo ti daje to pravico, da odločaš o usodi, da ogrožaš življenja milijonov, desetine milijonov? Mi smo nekako vendarle živeli v zadnjih desetletjih po prepričanju, da so ti časi za nami, da je to samo še v zgodovinskih učbenikih, ali pa da je to v nekih delih sveta, ki so daleč od nas. Da se je pa to pojavilo praktično v Evropi, v srcu Evrope, na naših neposrednih meja mejah Evropske unije, in to s strani nekoga, ki odloča o uporabi velike vojaške sile, vključno z drugim največjim jedrskim arzenalom v svetu. Tako da, to je treba zelo resno jemati.

Novinar: Gospodarstvo. Na ena strani vsak dan nove sankcije proti Rusiji. Lep primer je, zdaj v zadnjih dveh dneh se veliko govori, da bi država izgubila dostop do sistema SWIFT, kar je recimo 2019 nekdanji predsednik Medvedjev razglasil za skoraj napoved vojne. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je javno pozvala proti podpori tej ideji. Na drugi strani pa, če gledamo, kaj se dogaja na trgih, Evropa ni nikoli kupovala toliko plina od Rusije, kakor v zadnjih treh dneh. Kako boste torej uskladili na ena strani željo po svobodni Ukrajini, na drugi strani pa gospodarske interese Slovenije?

Predsednik vlade Janez Janša: Ne gre samo za gospodarske interese Slovenije, v tem primeru lahko govorimo o gospodarskih interesih in izpostavljenosti celotnega skupnega evropskega enotnega trga, ker Slovenija je del tega trga od leta 2004, in ta tveganja seveda obstajajo in so prisotna. In energetska odvisnost ali pa vsaj delna energetska odvisnost Slovenije in tudi Evropske unije od ruskih energentov je strateški problem. Marsičesa ne bi bilo, če te odvisnosti ne bi bilo. Moramo pa, ko govorimo o izpostavljenosti Slovenije, vedeti, da Slovenija ni tista v Evropski uniji, ki je najbolj izpostavljena. So države, ki so bistveno bolj izpostavljene. So države, ki so stoodstotno odvisne od dobave ruskega zemeljskega plina, nafte, celo premoga nekatere. Tudi ta odločitev Nemčije, da se odpove ali pa zamrzne Severni tok 2, ta odločitev je za Nemčijo desetkrat bolj boleča od tega, kar lahko Slovenija izgubi v teh sankcijah. To so te razmere, ki se jih je treba zavedati, pa je Nemčija kljub temu na to pristala in je še vedno kritizirana. Mi včasih ne razumemo, kaj je ta izpostavljenost, ko gre za energijo. V primeru nekaterih držav, tudi ne samo kot ekonomski, ampak tudi kot politični ali pa socialni dejavnik. Zagotovo je to, kar je naredil Putin z agresijo na Ukrajino, dokončno zabetoniralo sto-odstotno odločnost Evrope, da se osvobodi energetske odvisnosti od Rusije. Imeli bomo nekaj problemov v naslednjih letih, ker ta tranzicija ni možna čez noč. Ampak Rusija bo tukaj izgubila ogromen trg, če v kratkem ne pride do ustavitve te agresije na Ukrajino. Potem se bo tukaj vzpostavila nova železna zavesa, ki bo seveda predstavljala ekonomsko ceno tudi za nas. Ampak strateško gledano, glede na vsa ta razmerja, je to predvsem za ruski narod, za rusko prebivalstvo, za prihodnje rodove, ki bodo rojeni v Rusiji, strašanska cena. In mislim, da je v njihovem interesu, da čim prej izberejo izmed sebe voditelja, ki ne bo ogrožal drugih, pa tudi v prihodnosti lastnega naroda.

Novinar: Če lahko samo še eno kratko podvprašanje, preden pridemo na domače teme. Prej ste govorili o tem, da apetiti Rusije segajo preko Ukrajine, se pravi tudi v Gruzijo, baltske države in tako naprej. Zdaj me zanima, ko se pogovarjamo o globalni geopolitiki, kitajska letala preletavajo Tajvan. Ali menite, da se lahko tudi na tem koncu sveta odpre nova fronta, sta ti dve državi usklajeni? Ukrajina nam je bližje, zagotovo nam je ta del sveta bolj domač, bližji. Ampak vseeno je Zahod, če govorimo o tem, da bodo sankcije prizadele močno Rusijo, pa tudi nas, je Zahod sposoben na ena strani z Rusijo tekmovati, na drugi strani s Kitajsko? Govorimo tukaj tudi v vojaškem smislu.

Predsednik vlade Janez Janša: Bojim se, da je oboje povezano, se pravi, da je, in na to smo opozarjali vse od tega debakla v Afganistanu avgusta lanskega leta, da so nekatere poteze, ki jih vlečeta Peking in Moskva, usklajeni. Jaz sem skoraj stoodstotno prepričan, da Putin te poteze do Ukrajine ne bi potegnil brez nekega tihega soglasja Kitajske, ki se je včeraj tudi vzdržala v Varnostnem svetu pri obsodbi ruske agresije. Tudi zelo jasno,  mislim, da prvič v zgodovini, odkar je članica Varnostnega sveta, nekako se postavila na rusko stran, ko je obsodila sankcije proti Rusiji po tej invaziji, ni pa obsodila agresije. To ni nevtralna politika, to je zelo jasno postavljanje za nekoga. In tudi sicer, če gledamo vojaško sodelovanje med obema jedrskima silama v zadnjih letih ali v zadnjih desetih letih, je to nekaj drugega, kot poznamo prej iz prejšnjih desetletij. Razvoj hipersoničnih raket, ki so spremenile v veliki meri to ravnotežje ali pa prevlado Zahoda ali pa Združenih držav, je očitno njihov skupni projekt. In dejansko ne bodimo presenečeni, če je naslednja tarča Tajvan na drugem koncu sveta, vendar enako zelo pomembna zadeva za nas in za našo ekonomijo. Polovica polprevodnikov v tem trenutku prihaja iz tovarn na Tajvanu. Če Kitajska zagotovi prevlado nad to proizvodnjo, potem bo minilo nekaj težkih let, ko bomo mogoče iskali po predalih stare telefone, ker novih ne bo.  Pa še marsikaj se bo zgodilo, ker gre za strateško stvar. Tako da na nek način je to, da se Rusijo v Ukrajini zaustavi, zelo verjetno tudi nekaj, kar lahko predstavlja signal Kitajski, naj ne gre po isti poti.

Novinarka: Če se mogoče preselimo še domov. Še manj kot dva meseca sta do volitev. Pred nami so težki časi, gospodarsko, pa tudi sicer. Potrebna bo širša koalicija. Ta teden ste napovedali zmago na volitvah. Vseeno vemo, da je kar nekaj strank, ki s SDS nočejo sodelovati. Torej mogoče, kako zagotoviti stabilno večino in na katere stranke, ki so napovedale kandidaturo na volitvah, na katere od teh strank računate?

Predsednik vlade Janez Janša: Mi načelno računamo na vse stranke, ki so pripravljene sodelovati za skupno dobro. Nikoli nismo nikogar izključevali in vedno smo se, potem ko smo dobili mandat, pogajali z vsemi in sestavili koalicijo s tistimi, ki so bili pripravljeni delit skrb za skupno dobro. Moram pa reči, da zaradi vsega tega, kar se dogaja, najprej epidemija oziroma pandemija in zdaj ta agresija na Ukrajino, nekako ne mislimo na volitve. So hujše skrbi. Jaz upam, da na nek način to ni samo pozicija Slovenske demokratske stranke. Je nekaj signalov, ki kažejo, da se stvari vseeno malo obračajo na bolje, kar se tiče neke enotnosti, pa skrbi za skupno dobro. Tudi na tej seji Sveta za nacionalno varnost, kjer je bil tudi predsednik največje opozicijske stranke, smo bili enotni v obsodbi agresije Ruske federacije na Ukrajino. In v podpori ukrepom, ki jih sprejemamo zdaj za pomoč Ukrajini, mislim, da je to nekaj zelo razveseljivega tudi sicer. Mislim da razen ene parlamentarne stranke smo tukaj bili vsi enotni pri obsodbi te agresije. To je bolj pomembno, kot se mogoče zdi. Tudi nekateri ukrepi, ki jih bo zdaj treba sprejemati zato, da se stabilizira situacija po bom rekel negativnem učinku te agresije oziroma te varnostne krize, posledicah sankcij in tako naprej, zahtevajo takšno enotnost. In če hočete, to se ne bo končalo jutri, zahtevajo tudi močno vlado. Zato jaz upam, da bomo lahko tako močno vlado sestavili. Smo pa zagotovili zadnjih dveh letih relativno dobro osnovo za to za odpornost Slovenije tudi za takšno situacijo. Na seji, ki je bila ravnokar končana, je recimo finančni minister povedal, da smo za letošnje leto, ko gre za zagotavljanje likvidnosti, za pretvorbo nekaterih zadolžitev, pa za nove zadolžitve, ki so potrebne za to likvidnost, delo pravzaprav že opravili, da imamo teren počiščen do konca leta in likvidnost zagotovljeno, in to pod pogoji, ki so veljali doslej, ker sedaj se bodo spremenili. Kriza ob agresiji Rusije na Ukrajino bo seveda vplivala na finančne trge, na obrestne mere, na marsikaj. Ta paket sankcij, ki je bil sprejet včeraj, in ta, ki se še pripravlja, vključno z izključitvijo Ruske federacije iz SWIFT-a, plus še nekateri ukrepi, ki so lahko še ostrejši, vse to bo spremenilo mednarodno, finančno in gospodarsko okolje. In tukaj je zelo dobro, da imamo rezerve. Da smo imeli lansko leto visoko gospodarsko rast, da imamo visoko zaposlenost in da imamo nek "buffer", s katerim lahko ublažimo tudi gospodarske posledice izpada trgovanja z Rusko federacijo, tudi z Ukrajino zdaj, ko je vojna. Tukaj gre za izpostavljenost vsaj milijardo, milijardo pa pol evrov. Nekatere banke, ruske banke, ki so prisotne tudi na našem trgu, verjetno v bližnji prihodnosti ne bodo več obstajale. Vrsta teh tveganj je, ki jih je potrebno ublažiti. In hvala bogu je naša javnofinančna situacija, situacija glede zaposlenosti, situacija glede investicij ugodna in lahko bolj mirno gledamo na prihodnje mesece in leta, kot če bi bili recimo v situaciji, v kakršni smo bili leta 2011, 12, 13, 14. Tako da, na tej osnovi mislim, da ne bo tako težko sprejeti vabila v koalicijo za sestavo trdne vlade, kjer so neki temelji postavljeni.

Novinarka: Mislite, da jo lahko torej sestavite po volitvah?

Predsednik vlade Janez Janša: Tretjič vodim slovensko vlado. Nikoli nobene ankete in politični analitiki prej niso napovedovali, da bomo lahko sploh sestavili vlado. Pošiljali so nas na politično pokopališče že pred dvajsetimi leti, pa nam je vedno uspelo, tudi v težjih situacijah, vendar je vse v rokah volivcev. Volivci so tisti, ki jo odločijo, ki razdelijo svoje glasove. In upajmo, da bo ta distribucija takšna, da bo na koncu v Državnem zboru sedela neka krepka večina, ki bo imela pred sabo skupno dobro, nacionalne interese, ki se bo zavedala resnosti časa, v katerem smo in ki bo zagotavljala državi stabilnost in razvoj v naslednjem mandatu.

Novinar: Tako. Mislim, da lahko na tej točki zaključimo z našim intervjujem. Predsednik vlade ima tudi obveznosti še naprej. Hvala, gospod predsednik, da ste si vzeli čas za ta pogovor, da ste nam povedali, kakšna je situacija v svetu in v Sloveniji. In seveda najbrž lahko za vse tri rečem, da upamo, da se bo situacija v Ukrajini končala z mirom v Evropi. Hvala lepa za vas čas.

Predsednik vlade Janez Janša: Hvala vam. In zdaj kot malo popravljamo pozdrav, ostanite na samo zdravi, ampak tudi varni.

Novinar: Tako. Hvala pa tudi vam, spoštovane gledalke in gledalci, drage bralke in bralci. Lahko noč.