V pogovoru je predsednik vlade Janez Janša govoril o tem, da Putin ne more dobiti vojne v Ukrajini. Glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino pa je dejal, da gre zgolj za tipanja, resna pogajanja se bodo začela šele po dogovoru o prekinitvi spopadov. Ob tem je dodal, da sta obe strani s svojimi stališči svetlobna leta narazen.

Na vprašanje, ali gre za dolgotrajno, izčrpavajočo in brutalno vojno ali za vojno, ki se bo končala z dogovorom, je predsednik vlade odgovoril, da ruska stran ni pripravljena na takšno vojno, ter spomnil na to, da je njena predhodnica, Sovjetska zveza, kljub velikanski premoči takšno vojno v Afganistanu že izgubila. "V tem trenutku vsak dan, ko Ukrajina zdrži, pomeni večjo možnost za to, da vendarle pride do prekinitve ognja in resnih pogajanj."

Sankcij, kakršne so zdaj uvedene, Rusija niti srednjeročno ne more vzdržati brez tega, da bi jo to popolnoma spremenilo, je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da te sankcije najbolj zadenejo tiste, ki so pravzaprav ključna podpora predsedniku Putinu, tiste, ki imajo milijarde na švicarskih bankah, zasebna letala na mednarodnih letališčih.

"Tisto, kar je ključno, je, da je prišlo do preobrata v Evropski uniji. To, kar je danes Evropska unija, je svetlobna leta daleč od tega, kar je bila še teden dni nazaj." Dejal je, da je prišlo do dveh popolnoma napačnih Putinovih ocen. Prva je bila, da bo Ukrajina padla v nekaj dneh, podobno kakor so to verjeli za Slovenijo leta 1991. Druga ocena je bila, da grožnja Zahoda s sankcijami ne bo dosti presegla sankcij po njegovi eskapadi v Gruziji leta 2008 in zasedbi Krima. Oboje je bilo strateško drugače in Putin te vojne ne more več dobiti.

Opozoril je tudi na ocene obveščevalnih služb, ki so bile, da se Ukrajina ne bo ubranila. ZDA je ukrajinskemu predsedniku svetovala, da se umakne iz države. Vse ocene so bile napačne, tako kot v primeru Slovenije leta 1991, je še dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da ko je evropskim kolegom prejšnji teden dejal, da bo Evropska unija naslednji teden pošiljala v Ukrajino orožje, so se mi vsi smejali. Potem pa niso minili niti trije dnevi, da je prišlo do te odločitve. Glede uporabe atomskega orožja je dejal, da se ga ne uporabi tako, da Putin prime bombo in jo nekam vrže. "Skratka, to je vseeno nekoliko zahtevnejša stvar, kot si večina ljudi predstavlja." Glede dviga stopnje pripravljenosti je dejal, da je ta prej izraz šibkosti kakor moči. Tega, kot je dejal, ne delaš, če zmaguješ v konvencionalnem spopadu, to narediš, ko se stvari zalomijo in ne gredo po pričakovanjih.

Gleda pisma s poljskim premierjem Morawieckim je predsednik vlade dejal, da sta predlagala enak hitri postopek pogajanj in sprejema v Evropsko unijo ne samo za Ukrajino, ampak tudi za Gruzijo, Moldavijo in države zahodnega Balkana, ki še niso v EU. Pismo je podprlo še 13  držav. "Ne gre samo za Ukrajino. Ker če Ukrajina pade, potem so ostali na vrsti. Pismo je strateški odgovor, ki ne povečuje nikakršnega tveganja."

Od decembra, ko so prihajale prve informacije glede zapletov in dviga cen, je Evropa urejala alternativne možnosti. Predsednik vlade je v pogovoru poudaril, da je za to zimo dovolj zalog. "Ruska ekonomija izgubi s to vojno bistveno več, ker je odvisna od energentov, evropskega trga ne more nadomestiti niti v srednjeročnem obdobju."

O morebitnem članstvu Ukrajine v Evropski uniji je menil, da gre predvsem za to, da Ukrajina dobi status kandidatke za članico in s tem upanje, da ni pozabljena.

Na vprašanje, kakšne bodo gospodarske posledice vojne v Ukrajini, je predsednik vlade Janez Janša dejal, da gospodarske posledice bodo in da se je Slovenija na to pripravila. "Zagotovili smo likvidnost do konca leta. Vsa zadolževanja, ki jih je bilo treba opraviti, je slovenska zakladnica opravila pod ugodnimi pogoji. V lanskem letu smo imeli gospodarsko rast, ki je presegla vse napovedi."

Predsednik vlade je v pogovoru dejal, da se moč slovenskega gospodarstva podcenjuje. "Dejstvo je, da država investira tam, kjer to prinaša dodano vrednost in nova delovna mesta, in da se je Slovenija izkazala za gazelo v okrevanju in prehodu. Če še dodatno odpravimo birokratske ovire, lahko v realnem času prehitimo povprečje Evropske unije." Glede Sberbank je predsednik vlade dejal, da bo že v sredo ta problem predvidoma rešen, da gre za približno 36.000 fizičnih oseb, ki imajo odprt račun pri tej banki, ki je, kot je dejal, šla v likvidacijo.

Glede beguncev je predsednik vlade dejal, da je Slovencev v EU 0,47 odstotka. "Če to preračunamo na potencialni val beguncev, potem na Slovenijo pride desetkrat manj od 200.000. Številka 200.000 predstavlja maksimalne kapacitete, ki so bile preračunane, da bi jih lahko zagotovili v primeru velike naravne nesreče, in ni izračunano za sedanji primer." Ob tem je dejal, da je bila Poljska proti temu, da se aktivira solidarnostni mehanizem, ker so rekli, da lahko oni še poskrbijo za vse.