Po konferenci 27. januarja, kjer so bili predstavljeni OECD zaključki projekta na področju pokojninskega sistema, je bila današnja konferenca usmerjena na področje invalidskega in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Odziva na problematiko v sklopu konference sta podala tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in državni sekretar na ministrstvu za zdravje (MZ), mag. Franc Vindišar.

Strokovnjaki OECD so pri podajanju predlogov rešitev izhajali iz veljavne ureditve v Republiki Sloveniji, pri predlaganih ukrepih pa je bila upoštevana kontinuiteta sistemov ter na eni strani izpostavljene prednosti in pomanjkljivosti sistema in na drugi kompleksnost ter težja razumljivost sistema. Zgodnjo intervencijo so strokovnjaki OECD označili kot ''ključno za delavce in iskalce zaposlitve z zdravstvenimi ovirami pri zaposlovanju''. Kot so dejali, ''preprečuje upadanje spretnosti, spodbuja sodelovanje in večjo vpletenost delodajalcev ter omogoča oblikovanje poti vračanja na delo, ki so prilagojene posamezniku''.

S strani OECD je bilo tudi izpostavljeno, da slovenski sistem vsebuje nekatere močne elemente, vendar ''se prizadevanja za vračanje na delo in rehabilitacijo začenjajo prepozno: po uradni potrditvi invalidnosti in zato v večini primerov šele po več letih od nastanka zdravstvene ovire za zaposlovanje.'' Kot so dejali, ''so za preprečevanje izstopa invalidov s trga dela potrebne korenite spremembe, zato OECD predlaga vzpostavitev vzporednega sistema vračanja na delo in rehabilitacije, ki bi se začel izvajati najkasneje tri mesece po nastanku bolezni ali poškodbe. Vodil bi ga enotni izvedenski organ, ki bi usklajeval rehabilitacijska prizadevanja treh glavnih deležnikov v Sloveniji (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje)," so bili ključni poudarki predstavnikov OCED v sklopu današnje konference. 

Analiza OCED torej v ospredje postavlja perečo problematiko, to je porast števila oseb, ki so zaradi zdravstvenih težav izključene s trga dela. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si vseskozi prizadevamo za rešitve, ki bodo prispevale k dolgotrajnejši vključenosti teh oseb na trgu dela, saj kot je izpostavil minister Cigler Kralj, ''gre za osebe v aktivni dobi življenja, ki jim zaradi zmanjšane zmožnosti za delo ni zagotovljena socialna vključenost, so postavljene v neenakopraven položaj, širše gledano pa ima ta problematike tudi posledice na vzdržnost pokojninskega sistema.'' Kot primer dobre praske je minister izpostavil pilotni projekt Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo, ki ga vodi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, ki naslavlja kompleksno problematiko in znotraj katerega se v praksi že preizkušajo potencialne rešitve in izboljšave sistema. ''Iskanje najprimernejših rešitev na področju vračanja na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti vsebinsko sovpada s projektom OECD. Gre za pomemben pilotni projekt, v projektu pa bo tako na pobudo našega ministrstva oblikovan celostni model zgodnjega vračanja na delo, katerega delovanje že leto in pol preizkušajo v praksi,'' je predstavil minister.

Minister Cigler Kralj je med drugim poudaril, da je slovenski sistem ''zmogljiv in ima številne strukturne prednosti, vključno z močno vlogo Zavoda RS za zaposlovanje na področju politike invalidskega varstva.'' Te ugotovitve so bile tudi izpostavljene v analizi OECD. ''Na drugi strani, kot ugotavlja analiza OECD in na katere že dlje časa opozarjajo tudi naši domači strokovnjaki, naš sistem zavira vedno več posebnosti in pomanjkljivosti,'' je še dodal minister in spomnil na že postavljene temelje sprememb poklicne rehabilitacije, ki je bila kot ena temeljnih pravic invalidskega zavarovanja naslovljena v Beli knjigi iz leta 2016 in v usklajenih izhodiščih socialnih partnerjev leta 2017. ''Projekt pa za Slovenijo predstavlja pomemben zunanji pogled glede možnosti preoblikovanja sistema invalidskega in zdravstvenega zavarovanja,'' je še poudaril minister Cigler Kralj.

Projekt se pomembno dotika tudi področja zdravstva, kot je npr. problematika dolgotrajnih bolniških odsotnosti ali ureditev sistema priznavanja poklicnih bolezni. Tudi ena od ključnih OECD ugotovitev je, da je sistem invalidskega zavarovanja neločljivo povezan s sistemom zdravstvenega zavarovanja. Zato je na konferenci odziv na problematiko podal tudi državni sekretar na MZ, mag. Franc Vindišar.

Projekt je izvedel OECD, financiral pa se je s sredstvi Evropske unije (EU) iz programa za podporo strukturnim reformam ter pripravljal v sodelovanju z Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam Evropske komisije (EK). Zaključki projekta za Slovenijo predstavljajo dragocen prispevek k strokovnim in analitičnim podlagam v prihodnjem procesu sprejemanja zakonodajnih sprememb na področju invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. In kot so na konferenci izpostavili predstavniki OCED, so ''razprave med projektom s ključnimi deležniki (oblikovalci politik, izvajalci politik, socialni partnerji, organizacije invalidov) pokazale odločno soglasje vseh akterjev o tem, da je treba sistem reformirati in preprečiti izstop invalidov s trga dela. Raluca Painter, vodja Enote za trg dela, izobraževanje, zdravje in socialne storitve pri Evropski komisiji pa je dejala, da je "ustvarjanje ugodnih pogojev in ustreznega okvira za vključevanje državljanov z zdravstvenimi težavami na trg dela, eden od ukrepov Evropske komisije pri prizadevanjih za krepitev socialne Evrope. Evropska komisija prek instrumenta za tehnično podporo z veseljem podpira slovenski razmislek o procesu vračanja na delo in rehabilitaciji, ki državljanom omogoča sodelovanje na trgu dela."