Minister je v izjavi za medije poudaril, da v Sloveniji posledic in vpliva vojne za slovenske kmete in potrošnike v tem trenutku še ne zaznavamo in je še prezgodaj za podajanje ocene. Uvoz kmetijskih proizvodov Evropske unije iz Ukrajine je obsegal predvsem koruzo, oljno ogrščico in sončnična semena. Rusija pa je bila za trg EU pomemben dobavitelj žit, poleg tega pa tudi največja dobaviteljica goriva in gnojil.

Minister dr. Jože se je zahvalil francoskemu predsedstvu za sklic izrednega srečanja ter izrazil globoko sočutje in solidarnost s prebivalstvom Ukrajine. Ocenil je, da gre za izredno težko situacijo, ki bo imela vpliv na kmetijski in živilski sektor ne samo v neposredno prizadeti Ukrajini, temveč celotni regiji in Evropski uniji. Francosko predsedstvo je danes opozorilo tudi na vidik zagotavljanja prehranske varnosti ukrajinskih prebivalcev ter prehranske varnosti območij, najbolj prizadetih in odvisnih od uvoza iz Ukrajine.

Na srečanju ministrov je dr. Podgoršek tudi poudaril, da je za Slovenijo ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih v smislu cenovnih pritiskov, posledic zaradi dodatnega dviga cen ali celo pomanjkanja energentov in vhodnih surovin, vpliva prekinjenih tržnih tokov ter proizvodnje na prehransko varnost EU in Ukrajine. »Le spremljanje razvoja stanja lahko zagotovi pravočasno in takojšnje ukrepanje z vsemi možnimi mehanizmi, vključno z ukrepi skupne tržne ureditve in preko mehanizma načrta izrednih ukrepov za zagotavljanje varne preskrbe s hrano in prehranske varnosti v času kriz. Pričakujemo tudi ustrezen odziv mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju prehranske varnosti. Hkrati ne smemo pozabiti na kmete, ki so v takih razmerah še najbolj prizadeti, so pa ključni za ohranjanje pridelave hrane. Nujno je tudi, da se zagotovi dodatna razpoložljiva sredstva na ravni EU, saj sredstva v okviru krizne rezerve ne bodo zadostovala,« je poudaril minister.

Minister dr. Podgoršek je v nadaljevanju povedal, da »v Sloveniji ta trenutek še ne zaznavamo neposrednih posledic agresije Ruske federacije na Ukrajino, vseeno pa smo vzpostavili reden stik z vsemi relevantnimi deležniki na terenu za čim hitrejšo in neposredno informacijo o stanju na trgu. Glede na analizo trenutne situacije lahko izpostavim, da smo pri uvozu odvisni od osnovnih surovin za gnojila, zato nas skrbi oskrba z gnojili v spomladanskim mesecih, dodatna rast cen in s tem podražitev domače pridelave hrane in krme.«

Na ministrstvu je imenovana tudi krizna delovna skupina na področju prehranske varnosti zaradi trenutnih razmer v Ukrajini. Njene ključne naloge se nanašajo na spremljanje in analiziranje stanja na trgu s prehrano za obvladovanje zaostrenih razmer, analiziranje blagovne menjave med Republiko Slovenijo in Ukrajino, ugotavljanje stanja blagovnih rezerv (predvsem žita in oljnic), predlaganje ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in priprave poročil za potrebe drugih sestankov v državi. Ministrstvo je vzpostavilo tudi reden stik z vsemi relevantnimi deležniki na terenu za čim hitrejšo in neposredno informacijo o stanju na trgu.

Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo ter med Rusijo in Slovenijo:

Blagovna menjava med  Ukrajino in Slovenijo je v letu 2020 znašala 259,8 mio evrov, od tega je blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi obsegala 8,243 milijona evrov (3,1 %). V blagovni menjavi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi je bilo za 5,497 milijona evrov izvoza in 2,746 milijona evrov uvoza. Najpomembnejši kmetijski izvozni artikel v letu 2020 so bila živila, ki niso na voljo na drugem mestu (otroška hrana, sadni čaji, pripravki za brezalkoholne pijače, bomboni idr.) 1,8 milijona evrov, (v prvih 11 mesecih 2021 - 3,2 milijona evrov). Sledil je izvoz živil iz moke v višini 1,2 milijona evrov (v prvih 11 mesecih 2021 0,78 milijona evrov) ter izvoz sira skute v višini 290.000 evrov, (v prvih 11 mesecih 2021 - 460. 000 evrov).

Iz Ukrajine pa smo v Slovenijo v letu 2020 uvozili za 1,6 milijona evrov oreškov. Sledil je uvoz mineralnih vod in sodavic v višini 623.000 evrov. Podobna blagovna menjava je potekala tudi v prvih 11 mesecih leta 2021. Podatki za celo leto 2021 še niso na voljo. Ukrajina je zaradi naravnih danosti zelo velika proizvajalka žit in največja svetovna izvoznica sončničnega olja, ki pa ga v Slovenijo ne izvažajo.

V letu 2020 je med Slovenijo in Rusko federacijo potekala trgovina s kmetijskimi in živilskimi proizvodi v skupni višini 57,3 milijona evrov, kar je za 4 milijone evrov več kot v letu 2019. Pri tem se je slovenski izvoz v Rusko federacijo zmanjšal za 4,3 milijone evrov, povečal pa se je slovenski uvoz iz Ruske federacije, in sicer za 8,4 milijona evrov.

Slovenija je v letu 2020 v Rusko federacijo izvozila za 34,1 milijona evrov kmetijskih in živilskih proizvodov; največ naslednjih kategorij:

• razna živila za 17,6 milijona evrov (vključno otroška hrana),
• izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarski izdelki za 6,6 milijona evrov,
• pijače, alkoholne tekočine in kis za 3,3 milijone evrov,
• izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev za 2,9 milijona evrov,
• ostanki in odpadki živilske industrije, pripravljena krma za živali za 1,2 milijona evrov.

Slovenija je v letu 2020 iz Ruske federacije uvozila za 23,3 milijone evrov kmetijskih proizvodov; največ naslednjih kategorij: gnojila za 16,3 milijone evrov, razna živila za 0,2 milijona evrov.

Statistični podatki na nivoju EU:

Ukrajina in Rusija sta trenutno veliki akterki na svetovnem trgu z žiti in oljnicami. Ukrajina predstavlja 11 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 15 % s koruzo, 16 % z ogrščico, 50 % s sončničnim oljem, 9 % trgovine s sončničnimi semeni in 61 % s sončničnimi pogačami. Rusija predstavlja 20 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 2 % s koruzo, 3 % z ogrščico in 20 % s sončničnimi pogačami.

Ukrajina je postala pomembna dobaviteljica EU, saj je glavna dobaviteljica koruze (povprečno 9,2 Mt oziroma 57 % dobav), ogrščice (2 Mt oziroma 42 % evropskega uvoza po volumnu), sončničnih semen (0,1 Mt oziroma 15 %) in sončničnih pogač (1,3 Mt oziroma 47 % uvoza), v nekoliko manjšem obsegu pa dobavlja pšenico (1 Mt oziroma 30 % uvoza). V manjšem obsegu je tudi Rusija pomembna dobaviteljica pšenice za EU (0,5 Mt oziroma 11 %), zlasti pa je dobaviteljica ogrščičnih pogač (0,2 Mt oziroma 50 %), sončničnih pogač (0,9 Mt oziroma 34 %) in sončničnih semen (0,3 Mt oziroma 35 %).

Od leta 2014 je v veljavi prepoved izvoza (embargo) iz držav (EU, ZDA, Kanada, Norveška in Avstralija) v Rusko federacijo za naslednje skupine proizvodov; goveje in prašičje meso, predelano meso, perutnina, ribe in drugih morski sadeži, mleko in mlečni proizvodi, zelenjava sadje in oreščki. Pomembnejši prehrambeni proizvod, ki ga iz Slovenije izvažamo v Rusko federacijo, pa je otroška hrana. Posredni učinki na slovenski trg so možni zaradi presežkov kmetijskih proizvodov iz drugih delov EU, katerih izvoz že sedaj ni prepovedan in bi po morebitni prepovedi izvoza v Rusko federacijo iskali nove trge. Slovenska podjetja so v preteklih letih uvažala veliko umetnih gnojil iz Ruske federacije, v letu 2020 skoraj za 28 milijonov evrov, kar je četrtina celotnega uvoza umetnih gnojil.