Ugodno stanje ključnih živalskih in rastlinskih vrst je odraz stanja ekosistemov
- Ministrstvo za okolje in prostor
3. marca 1973 je bila v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES). Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da so se naravni ekosistemi v povprečju zmanjšali za 47 % in da je četrtina vseh poznanih vrst na svetu ogroženih, tako da je okoli milijon vrst na robu izumrtja. Mnoge vrste pa bodo izumrle še preden jih bodo znanstveniki odkrili in opisali.
Rastlinske in živalske vrste in njihovi ekosistemi so neločljivo povezani. Na eni strani, uničenje ključnih vrst vpliva na delovanje in vitalnost ekosistema, na drugi pa uničenje le-tega pomeni izgubo odvisnih vrst. Na svetovni ravni človek s svojim delovanjem posega v naravno ravnovesje ekosistemov in močno vpliva na izumiranje številnih ključnih vrst . Konvencija CITES ureja trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter omogoča nadzor nad njo ter s tem prispeva k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in naravnih ekosistemov. Bogastvo vrst in ekosistemov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj. Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo zrak, ki ga dihamo, pitno vodo in hrano za preživetje, materiale za obrt in gradnjo, ter nas varujejo pred ekstremnimi naravnimi pojavi. Zaradi uničenja in izginjanja ekosistemov je GSZN v lanskem letu razglasila desetletje ohranjanja in obnove ekosistemov. K temu pozivu so se pridružile tudi pogodbenice konvencije CITES ter naložile Sekretariatu konvencije naj povabi države in organizacije k aktivnostim po vsem svetu (v angleščini).
CITES - regulativni mehanizem mednarodne trgovine
CITES je regulativni mehanizem mednarodne trgovine s prosto živečimi vrstami, ki je na precepu med trajnostno rabo in naraščajočo mednarodno trgovino s prostoživečimi vrstami. CITES je temelj, ki zagotavlja, da je trgovina z vrstami, ki jih obravnava konvencija, zakonita, trajnostna in sledljiva. Ključ trajnostne rabe v povezavi s to konvencijo je v skladnosti nacionalnih zakonodaj, popolnosti izvajanja le-teh in učinkovitem nadzoru ter kaznovanju kršitev. Tudi nekatere dolgoletne pogodbenice še vedno ne uresničujejo osnovnih zahtev konvencije, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov, politične volje, skrajne revščine in drugih razlogov. Zato ključno vlogo pri učinkovitosti sistema igra ozaveščanje na vseh ravneh, zlasti na strani držav uvoznic. CITES je razvil podobo uspešnega mednarodnega okoljskega inštrumenta ker jasno naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu. Z mehanizmom trgovinskih ukrepov in učinkovitih postopkov za zagotavljanje skladnosti, ima CITES edinstveno orodje za pritisk in kaznovanje držav pogodbenic. Učinkovito izvajanje konvencije tudi neposredno prispeva k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 (angleško Sustainable Development Goals-SDGs), predvsem vezanih na zmanjševanje in odpravo revščine (cilj1), lakote (cilj 2), zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in potrošnje (cilj 12), podnebnih ukrepov (cilj13), ter življenju v vodi (cilj 14) in na kopnem (cilj 15).
Svetovna zveza za varstvo narave (angleško International Union for Conservation of Nature) opozarja, da je na Rdečem seznamu več kot 8400 vrst, ki so kritično ogrožene in dodatnih skoraj 30.000, ki so ranljive in ogrožene. Leta 2019 je Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (angleško The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services) v svojem poročilu o ekosistemskih storitvah ocenil, da je kar četrtina vseh vrst na svetu ogrožena in da smo zgubili že skoraj polovico vseh ekosistemov. Mokrišča so življenjski prostor skoraj 40% vseh znanih vrst na svetu. Od leta 1970 se je njihova površina v svetovnem merilu zmanjšala za 35%. Podatki kažejo, da danes eni od treh sladkovodnih vrst in četrtini vseh mokriščnih vrst grozi izumrtje zaradi uničevanja teh ekosistemov.V zadnjih 50 letih so se populacije vseh vretenčarjev zmanjšale za 68% (sesalcev za 25%, ptic za 14% ter dvoživk za 40%). Takšno stanje je rezultat delovanja človeka na vseh ravneh. Eden največjih problemov je prekomerno izkoriščanje mnogih vrst, katerega vzrok je naraščajoče povpraševanje ter nezakonita mednarodna trgovina.
Slovenija med vodilnimi državami po vključenosti v omrežje habitatov in vrst (Natura 2000) in s tem biotsko zelo bogata
Slovenija je biotsko bogata, saj je z več kot 37 % površine svojega ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do zdaj je bilo na območju Slovenije zabeleženih približno 15.000 živalskih vrst, 6000 rastlinskih vrst in 5000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi okrog 850 živalskih endemitov, vključno z jamskimi živalmi. Med njimi so vrste, ki so v neugodnem stanju.
V Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030 (ReNPVO20-30), katerega del je tudi Nacionalni program varstva narave (NPVN) so opredeljeni cilji in ukrepi za ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji kot tudi naše zaveze na mednarodni ravni. Eden od primerov dobre prakse je doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx. Evrazijski ris je vrsta, ki je že od leta 1975 vpisana na dodatek II konvencije CITES, zato z izboljševanjem populacije uresničujemo tudi cilje konvencije. V projekt je vključenih 5 držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija), njegov glavni cilj pa je preprečiti ponovno izumrtje Dinarsko-JV (jugovzhodne) alpske populacije evrazijskega risa in njena dolgoročna ohranitev (v angleščini).
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in upravljalci zavarovanih območij skupaj z strokovnimi in nevladnimi organizacijami so vključeni v upravljanje in izvajajo številne projekte za izboljšanje stanja vrst in ekosistemov. Sekretariat konvencije skupaj s ključnimi akterji in partnerji v okviru letošnjega Svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst organizira več svetovnih in lokalnih dogodkov ter dejavnosti na družbenih omrežjih in ta dan vabi na spletno srečanje s predstavniki ključnih mednarodnih organizacij (v angleščini).
Več informacij:
Nekaj projektov:
Projekti Zavoda RS za varstvo narave
Ohranjanje dovoživk in obnova njihovih habitatov
Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem (v angleščini)
Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah