Reaktor 2 in 3 sta bila izključena iz omrežja in zaustavljena, tako da je trenutno v obratovanju zgolj reaktor 4. Reaktor 1 ne obratuje, saj je na njem že pred začetkom oboroženih spopadov v Ukrajini potekal remont, reaktorja 5 in 6 pa sta bila ustavljena 28. 2. 2022 in sta v postopku ohlajanja. Novih informacij s tega območja nismo prejeli. Inšpektorji zveznega inšpektorata jedrske uprave Ukrajine nimajo dostopa do elektrarne saj je ta pod nadzorom ruske vojske. Prav tako nima dostopa do elektrarne osebje upravljavca elektrarne, ki bi zamenjalo tiste izmene, ki so bile zajete na lokaciji elektrarne.

Radiološka situacija v Ukrajini je po vseh dostopnih podatkih nespremenjena. Ukrajinski upravni organ za jedrsko varnost poroča, da ni prišlo do izpustov v okolje po požaru v jedrski elektrarni Zaporožje in da ni podatkov o povišanem sevanju.

Lokacijo Černobilske elektrarne so 24. 2. ob 17:00 zasedle ruske oborožene sile. Osebje elektrarne izvaja svoje naloge kot predvideno v težavnih razmerah, v minimalni zasedbi, ter ne morejo izvesti zamenjave osebja na lokaciji elektrarne že 9 dni. Ukrajinski upravni organ je pozval k temu, da bi se omogočila zamenjava osebja z drugimi (novo izmeno). V času do 4. 3. ni bilo poslabšanja stanja na objektih, ki vključujejo skladišče izrabljenega goriva in drugih jedrskih snovi ter sarkofag na reaktorju št. 4. V zaprti coni v Černobilu je dne 24. 2. prišlo do začasnega povišanja ravni sevanja med bojnimi operacijami na tem območju, vendar so se meritve kmalu potem vrnile na običajno vrednost. Kljub temu da ni popolnoma jasen razlog tega povišanja, potek meritev izključuje možnost, da je prišlo do novih izpustov zaradi poškodb obstoječih jedrskih objektov. Domneva se, da je morebiten vzrok premik velikega števila težkih vozil, ki so povzročila dvig prahu, ki vsebuje radioaktivne snovi. Druga domneva je, da so se merilniki, ki vsebujejo občutljivo elektronsko opremo, dejansko odzvali na elektronske motnje, ki jih vojska uporablja za preprečevanje komunikacij na bojnem področju. Povezave z merilnim sistemom na zaprtem območju so prekinjene, tako da ni novih podatkov.

Neposredne nevarnosti za Slovenijo ni. URSJV (Uprava za jedrsko varnost) spremlja situacijo, dodatno pri tem pomagajo kolegi iz Agencije za okolje, ki vsak dan izdelujejo napovedi o gibanju zračnih mas na področju Ukrajine. Zaradi oddaljenosti in posebnosti posameznih jedrskih objektov ocenjujemo, da ni verjetno, da bi morebitno onesnaženje iz Ukrajine doseglo Slovenijo v krajšem časovnem obdobju tudi ob upoštevanju najbolj neugodnih vremenskih razmer. Tudi v primeru nesreče v delujoči elektrarni, kot je na primer Zaporožje, ni pričakovati scenarija podobnega letu 1986, ko se je nesreča v Černobilu zgodila zaradi drugačne zasnove elektrarne. Potrebno je tudi upoštevati, da je ta elektrarna oddaljena več kot 1500 km od Slovenije, bližji sta elektrarni Hmeljnicki in Rivne, vendar še zmeraj na 1000 km zračne razdalje, razširjanje do Slovenije pa omejuje tudi gorska veriga Karpatov.

Za spremljanje radiološke situacije v Sloveniji je na voljo gosta mreža merilnikov hitrosti doze, imenovana MZO (Mreža Zgodnjega Obveščanja). Merilniki so razporejeni po celi državi in samodejno vsakih 30 minut sporočajo vrednosti v zbirališče na URSJV. Podatki so na voljo tudi javnosti na spletni strani www.radioaktivnost.si. Vsak si lahko ogleda ravni sevanja na področju Slovenije v zadnjih 24 urah, strokovnjaki iz URSJV pa imajo na voljo še dodatne meritve koncentracije radioaktivnih delcev v zraku in tleh ter podatke iz madžarske, hrvaške in avstrijske mreže. URSJV razpolaga tudi s 40 novimi merilniki, ki so lahko postavljeni na katerokoli lokacijo v Sloveniji, če bo to potrebno, ker ne potrebujejo električnega napajanja, meritve pa poročajo vsakih 10 minut preko GSM povezave. Dodatno, v Sloveniji imamo strokovnjake za meritve v dveh mobilnih enotah, ki so pripravljene na terenu izvajati že bolj precizne meritve in s tem zagotoviti varnost prebivalstva.

Uprava za jedrsko varnost z vidika jedrske varnosti še naprej skrbno spremljala situacijo v Ukrajini.