V luči zaostrenih vojnih razmer v Ukrajini je ministrice in ministre na začetku nagovoril ukrajinski minister za kulturo in informacijsko politiko Oleksandr Tkačenko. Minister je v sliki in besedi opozoril na kršenje temeljnih človekovih pravic in uničevanje kulturne dediščine ukrajinskega naroda ob ruski agresiji na njihovo suvereno državo. Ministrice in ministri držav članic Evropske unije so sprejeli deklaracijo, s katero so izrazili solidarnost in podporo Ukrajini in ukrajinskemu narodu v boju za svobodo, podporo ukrajinskim umetnikom, inštitucijam in medijem ter skrb za njihovo kulturno dediščino.

Ministrice in ministri so prvi dan neformalnega srečanja razpravljali o prihodnosti evropskih medijev in krepitvi kulturne raznolikosti v digitalnem okolju. Razprave so potekale okoli vprašanj, kakšno vlogo bi morale imeti države članice Evropske unije in Evropska unija pri konsolidaciji ekonomskih modelov medijev, kako lahko države članice in Evropska unija pripomorejo k povrnitvi zaupanja javnosti v medije ter kako izboljšati prepoznavnost, najdljivost in dostopnost evropskih avdiovizualnih del v digitalnem okolju. 

Kot je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc, so ravno v medijskem prostoru "bistvena načela medijske pluralnosti, uredniške neodvisnosti, pravica do informiranja in svobode govora", zato morajo biti ukrepi previdni, da ne posegajo v neodvisnost medijev.

V nadaljevanju je državna sekretarka poudarila pomen uredniške neodvisnosti medijev, ki omogoča in zagotavlja verodostojnost informacij, ter pozvala k izpostavitvi vprašanja o večji transparentnosti lastništva, saj koncentracija medijev onemogoča zagotavljanje medijske pluralnosti in demokracije.  

Med drugim je pozdravila tudi pobudo francoskega predsedstva, da nadaljuje razpravo o tem, kako izboljšati prepoznavnost, najdljivost in dostopnost evropskih avdiovizualnih del v digitalnem okolju. Gre za temo, ki jo je med prednostne naloge na področju kulture leta 2021 uvrstilo slovensko predsedstvo – lani oktobra je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tem, kako povečati konkurenčnost, dostopnost in enakovredno obravnavo evropskih avdiovizualnih vsebin na evropskem in mednarodnem trgu. Francosko predsedstvo je šlo s temo še korak dlje in jo umestilo v predlog oblikovanja evropske strategije kulturnih in kreativnih industrij.  

Ob tem je državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc izrazila podporo Republike Slovenije pobudi za oblikovanje skupnih evropskih platform in opozorila "na različne in med seboj ne povsem primerljive trge v Evropski uniji" oziroma na specifičnost jezikovnih okolij in kinematografij, še posebej manjših držav, kot je na primer Slovenija, ki je ravno zaradi tega še toliko bolj ranljiva. "Evropska dela sestavljajo jezikovno in tematsko zelo raznolik mozaik, zato je treba še dodatno razviti ukrepe v okviru Ustvarjalne Evrope za spodbujanje dostopnosti del iz manjših, tudi jezikovno omejenih trgov" je še poudarila. 

Drugi dan neformalnega srečanja so ministrice in ministri držav članic EU razpravljali o novih izzivih za politike varstva in valorizacije dediščine. Razprave so potekale okoli vprašanj, kako pristopiti do problema nedovoljenega prometa s predmeti kulturne dediščine, kako lahko uporabimo nove tehnologije pri preprečevanju nedovoljenega prometa s predmeti kulturne dediščine in kakšne politike valorizacije kulturne dediščine bi bilo koristno razvijati na ravni Evropske unije. 

Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc je v razpravi pojasnila, da Slovenija sicer ni končna destinacija na mednarodnem trgu, ampak predvsem tranzitna država, vendar je pomembna, saj  izvaja nadzor ob vstopu na Schengensko območje in znotraj državnega ozemlja. Ob tem je poudarila, predvsem v luči trenutnih kriznih razmer zaradi vojne v Ukrajini, kako pomembno je, da članice Evropske unije prednostno poskrbijo za kibernetsko varnost tudi na področju kulturne dediščine. Kot je povedala, je ob povezovanju baz podatkov treba nujno v čim krajšem možnem času vzpostaviti enotno digitalno bazo podatkov.

Ob tem je poudarila, da pri varovanju in ohranjanju kulturne dediščine ne gre zgolj za ohranjanje spomina na preteklost, ampak tudi za našo prihodnost, saj je kulturna dediščina tista, iz katere izrašča identiteta posameznika, naroda in Evrope. Zato je opozorila na nujnost sprejetja ukrepov, ki bodo spodbudili razumevanje in udejanjanje pravice do kulturne dediščine kot sestavnega dela pravice do sodelovanja v kulturnem življenju, kot to opredeljuje Splošna deklaracija o človekovih pravicah. 

Državna sekretarka je med drugim dala pobudi, da se bi se nosilci znaka morali bolj povezovati med seboj in da bi se za Znak evropske dediščine (ZED) lahko potegovali tudi nosilci iz držav, ki si prizadevajo za članstvo v Evropski uniji.

Francoskemu predsedstvu se je zahvalila za pripravo konference, ki hitro in učinkovito odgovarja na izzive na področju kulture in medijev, pred katerimi se je znašla Evropska unija, in za pripravo razprav, ki so izjemnega pomena za solidarno in suvereno Evropo.