Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs na Razvojnem svetu kohezijske regije Vzhodna Slovenija v Slovenj Gradcu.
- Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Šlo je za razširjeno sestavo seje Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, na kateri so bili navzoči tudi vsi člani sveta Pomurske, Podravske, Posavske, Koroške, Savinjske, Zasavske, Jugovzhodne in Primorsko-notranjske razvojne regije. Poleg številčne zasedbe članov sveta regij so bili vabljeni tudi nadomestni člani sveta, ekipa Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ekipa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ekipa ministrstva za okolje in prostor ter ekipa ministrstva za infrastrukturo. Poleg omenjenih pa še predstavniki Regionalnih razvojnih agencij ter skrbniki regij. Razširjena udeležba je sodelovala pri osmih vsebinsko zaokroženih celotah dnevnega reda.
Državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs je uvodoma sodelovala pod tretjo in četrto točko vsebinskega sklopa dnevnega reda kjer je predstavila poročilo Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o črpanju sredstev Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 do 31. 12. 2021 in izvajanje akcijskega načrta.
Dotaknila se je tudi načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »NextGenerationEU«, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja.
Mag. Monika Kirbiš Rojs je med drugim izpostavila tudi večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 za evropsko kohezijsko politiko, kjer je stopnja sofinanciranja projektov 21-27 za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija maksimalno 40%, medtem, ko je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija ta stopnja nekoliko višja in sicer znaša maksimalno 85%. Izpostavila je tudi razpoložljiva sredstva, ki so na voljo za Slovenijo v obdobju 2021-2027 (3,2 milijarde evrov). Slednja lahko izkoristimo do konca leta 2029.
Predstavila je tudi proces programiranja - Večletni finančni okvir 2021-2027 (VFO21-27), ki zasleduje šest temeljnih ciljev (Pametna, Zelena, Povezana, Socialna Evropa, Evropa bližje državljanom in Sklad za pravični prehod). Programski dokumenti, so v neformalnem usklajevanju z Evropsko Komisijo. V naslednjih tednih bodo potekala usklajevanja z deležniki.
Tema, ki je prisotne najbolj zanimala, so bili teritorialni pristopi: celostne teritorialne naložbe (CTN), lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD) in dogovor za razvoj regij (DRR).
V zaključnem delu smo se seznanili s predlogi Programa dela Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija za leto 2022 s finančnim načrtom, tako smo vsebinsko bogato zaključili konstruktivno debato v Slovenj Gradcu.