V okviru obiska so se predsednik vlade in ministri ter ministrice srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji. Regijski obisk se je zaključil na javni tribuni o razvoju Osrednjeslovenske statistične regije v Kamniku.

Uvodoma je župan Kamnika Matej Slapar vladi izrekel dobrodošlico ter se ji zahvalil za velike premike v zelo kratkem času.

Direktor Statističnega urada Republike Slovenije Tomaž Smrekar je v nadaljevanju predstavili temeljne statistične podatke o regiji. 

Veliko pozornost so na tribuni namenili posledicam ukrajinske krize, cenam energentov ter vplivu na slovenska podjetja. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je tako pojasnil, da so računali s tem, da se bodo cene električne energije s koncem kurilne sezone umirile, vendar je vojna v Ukrajini cene ponovno dvignila. Minister je poudaril, da se s to težavo sooča vsa Evropska unija.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je izpostavil, da je bil Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov sprejet, vendar pred ukrajinsko krizo in z upanjem, da bo ta kratkotrajna intervencija vsaj delno pomagala ublažiti krizo. Zdaj bo treba iskati nove rešitve.

Ob tem je poudaril, da ni nobenega strahu, da bi zmanjkalo naftnih derivatov. »Imamo dovolj goriva, da ga lahko zgotovimo v vmesnem obdobju, ko naftni trgovci ne morejo priti do naftnih derivatov iz Rusije«, je povedal minister in dodal: »Naredili bomo vse, da se cene ublažijo in umirijo. Če bomo dali na trg goriva iz državnih blagovnih rezerv, bomo tudi regulirali ceno na trgu. Upamo, da to ne bo treba reševati na tak način.«

Kmetijski minister Jože Podgoršek je povedal, da se ministrstvo skupaj z dobavitelji, kot tudi z mlinarji in blagovnimi rezervami, trudijo zagotavljati dokaj mirno situacijo do žetve. Evropska komisija po njegovih besedah obljublja konkreten nabor ukrepov za stabilizacijo pridelavo hrane v EU.

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju poudaril, da bo nekaj naslednjih tednov precej turbulentnih, tako na področju oskrbe, kot tudi na področju energentov, surovin, hrane, zato bodo potrebne intervencije. Zatrdil je, da ima Slovenija za takšne primere načrte in zaloge. Vse to pa ima tudi EU. »Ne bomo niti lačni niti ne bomo brez elektrike. Na bencinskih črpalkah niso potrebne vrste, ker derivatov ne bo zmanjkalo. Evropa je naredila dovolj zalog zemeljskega plina do poletja, v tem času se pa da zagotoviti določene alternative«, je pomiril predsednik vlade. Pojasnil je, da ruska nafta na svetovnem trgu naftnih derivatov pomeni manjšinski del. Okrog 12 odstotkov vseh naftnih derivatov prihaja iz ruske nafte. To se da nadomestiti, vendar ne čez noč. Glede na regulativo, ki jo imamo pri nas, obstajajo strateške rezerve, je še povedal premier.  

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na vprašanje iz občinstva v zvezi z zaposlovanjem upokojencev odgovoril, da je vlada na predlog gospodarstva februarja sprejela interventni zakon, s katerim je dvignila kvoto možnih opravljenih ur za upokojence iz 60 na 90 ur na mesec. Upokojenec, ki izpolni vse pogoje za starostno pokojnino, je lahko še vedno polno zaposlen in prejema 40 odstotkov pokojnine, je pojasnil minister.  Dodal je, da v okviru reforme trga dela, ki bo financirana iz Sklada za okrevanje in odpornost, prihaja še nekaj ukrepov, med katerimi je npr. skrajšani delovni čas in prilagoditve delovnih mest. Tukaj bo nabor možnih vključitev upokojencev kar velik, je še povedal minister.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač pa je izpostavil, da je Slovenija razdeljena na dve razvojni regiji, na vzhodno in zahodno. Odstotka sofinanciranja iz različnih skladov evropskih sredstev ne določa država, ampak je to določeno v evropskih uredbah, je pojasnil minister ter dodal, da je bila do leta 2020 situacija, kar se zahodnega dela tiče, bistveno slabša, kot je danes, saj je predsednik vlade julija 2020 uspel izpogajati dodatnih 350 milijonov sredstev, ki so v celoti namenjena potrebam zahodne kohezijske regije.