Kot so ob njenem sprejemu zapisali na Ministrstvu za kulturo, je poslanstvo resolucije, »da se slovensko kulturo uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance tako doma kot v svetu«. Sprejeta resolucija daje pomembno mesto tudi Slovencem zunaj matične domovine. Tako javni interes na področju kulture obsega interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni ravni in lokalnih ravneh, kulturno osveščenost in dostopnost do visokokakovostnih kulturnih vsebin za vse državljanke in državljane Republike Slovenije, Slovenke in Slovence v zamejstvu in po svetu ter druge, ki živijo in ustvarjajo v Republiki Sloveniji. Prav tako jasno opredeljuje enotni slovenski kulturni prostor, ki poleg ozemlja Republike Slovenije vključuje območja, na katerih živi slovenska narodna manjšina. Prav tako resolucija prinaša zavedanje, da lahko le z decentralizacijo in teritorialno razpršenostjo kulturnih dobrin zagotavljamo enake možnosti za vse državljanke in državljane Republike Slovenije ter Slovenke in Slovence v zamejstvu in po svetu. 

Za to, da bi pomembno mesto znotraj resolucije dobili tudi Slovenci zunaj Slovenije si je v času priprave resolucije aktivno prizadevala ministrica dr. Jaklitsch. Vključenost enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki presega državne meje, tudi v strateške dokumente države je namreč pomembno z vidika krepitve zavedanja države in njenih državljanov, da se slovenski narodni in s tem tudi kulturni prostor ne konča na državnih mejah, temveč za zaobjema tudi prostor, kjer živi slovenska narodna manjšina v vseh štirih sosednjih državah. Veseli nas, da je pomembnost vloge Slovencev v zamejstvu in po svetu pri ohranjanju in krepitvi slovenske kulture prepoznalo tudi vodstvo Ministrstva za kulturo.

Resolucija opredeljuje vlogo kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda ter javni interes zanjo, področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in usmeritve na področju investicij v javno kulturno infrastrukturo. Med glavnimi strateškimi cilji so tako krepitev vloge kulture pri oblikovanju slovenske narodne identitete, skrb za slovenski jezik med rojaki zunaj matice, zaščita in promocija slovenske kulturne dediščine, razvijanje ljubiteljske kulture, ki je pri Slovencih zunaj matice že sedaj izredno močno razvita, ter mednarodno povezovanje in promocija slovenske kulture, ob tem tudi večja mednarodna prepoznavnost Republike Slovenije, pri čemur bodo nedvomno tudi v prihodnje veliki glasniki slovenski umetniki v zamejstvu in po svetu.