Današnja slovesnost je bila namenjena podelitvi priznanj vsem tistim, ki so se še posebej izkazali s svojim delom in predanostjo za krepitev pravne države in s tem tudi zaupanju javnosti v delo pravosodja, kar je v teh kriznih časih izrednega pomena. Obenem pa je Dan pravosodja priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prizadevno, odgovorno, strokovno in uspešno opravljajo številne in vse bolj zahtevne naloge na področju pravosodja.

Dobitniki priznanj:

Medalja za življenjsko delo na področju pravosodja:

dr. ZLATAN DEŽMAN, upokojeni višji sodnik, Okrožno sodišče v Mariboru

Višji sodnik dr. Zlatan Dežman je nastopil sodniško funkcijo pri Temeljnem sodišču v Mariboru leta 1979. V letu 2008 je bil imenovan v sodniški naziv višjega sodnika. Njegovo več kot 42 letno opravljanje sodniške funkcije na sodišču v Mariboru je izjemno uspešno in prispeva k razvoju in krepitvi učinkovitosti delovanja in ugleda v pravosodju. V navedenem obdobju je dr. Zlatan Dežman opravljal tudi funkcijo vodje Enote Temeljnega sodišča v Mariboru, bil več let vodja Kazenskega oddelka, predsednik Personalnega sveta ter član Sodnega sveta. Poleg predanega sodniškega dela izstopa tudi po akademski plati, s številnimi znanstvenimi članki, knjigami, predavanji in ostalimi strokovnimi udejstvovanji, vključno z medijskim osveščanjem o pomenu sodniškega odločanja. Upokojil se je 31. 12. 2021.

NEDICA MERLO, upokojena okrožna državna tožilka svétnica, Okrožno državno tožilstvo v Kopru, Zunanji oddelek v Postojni

Nedica Merlo se je pri tedanjem Okrožnem javnem tožilstvu v Kopru zaposlila v letu 1976, kjer je delo opravljala do razporeditve na enoto v Postojno. V letu 1991 je bila imenovana za vodjo te enote. Zunanji oddelek Postojna je v času njenega vodenja reševal nadpovprečno število zadev iz okrožne in okrajne pristojnosti, po reorganizaciji pa le še okrajne pristojnosti. Ob minimalni kadrovski zasedbi je zunanji oddelek zagotavljal udeležbo na obravnavah na Okrajnem sodišču v Postojni in tudi v Ilirski Bistrici. Kljub obremenitvam je okrožna državna tožilka svétnica svoje delo ves čas opravljala ažurno in strokovno ter, kljub krajevni distanci, skrbela za sodelovanje tudi s sodelavci na sedežu Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. V vsem času pa si je, ob zavedanju kako pomembna je strokovnost državnih tožilcev, vedno tudi prizadevala za stalno strokovno izobraževanje. Njeno delo je bilo izjemno uspešno in je prispevalo k razvoju in krepitvi učinkovitosti delovanja in ugleda tožilcev v pravosodju. S svojim delom je v tožilstvu pustila opazen pečat.

IVANKA ŠVAB, upokojena vodja Urada na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju

Ivanka Švab je pričela delo opravljati na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju (takrat še Temeljnem javnem tožilstvu v Celju), kjer je bila zaposlena več kot 34 let. Vsa leta zaposlitve je delo opravljala izjemno predano in skrbno, naloge Vodje urada, ki jih je opravljala več kot 18 let, je izvajala na visokem strokovnem nivoju, natančno, preudarno in zanesljivo ter zelo kvalitetno. Pri delu je izkazovala visoko stopnjo samoiniciativnosti, iznajdljivosti in učinkovitosti. Delo je vedno opravila ažurno in pravočasno. Bila je nadpovprečno delovna, iznajdljiva in z izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi. Njen odnos do strank, sodelavcev in drugih oseb s katerimi je prihajala v stik je bil vedno spoštljiv, zelo korekten in prijazen, s čimer je varovala ugled državnega tožilstva. S svojim delom je pomembno prispevala k učinkovitosti delovanja tožilske uprave. Zaradi svojega pozitivnega odnosa do dela, delavnosti, strokovnosti, zelo korektnih odnosov in pozitivnih osebnostnih lastnosti, je bila v kolektivu zelo cenjena in spoštovana.

JOŽEFA DRMAŽ, upokojena vodja Vpisnikov na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem

Jožefa Drmaž se je na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem zaposlila v letu 1996 kot vpisničarka - strojepiska. Zaradi izkazanega skrbnega in natančnega dela je v letu 2008 napredovala na mesto vodje vpisnikov ter tako prevzela vodenje vpisnikov, katere je vodila vse do svoje upokojitve v septembru 2021. Ves čas svojega dela je izkazovala popolno predanost delu, izjemno natančnost in skrbnost pri vodenju vpisnikov ter neverjeten spomin in zanesljivost pri opravljenem delu. Zaradi svojega izjemnega poznavanja delovanja vpisnikov in bogatih delovnih izkušenj je s svojimi predlogi uspešno in učinkovito pomagala v času priprave in izgradnje novega vpisniškega sistema v okviru državnega tožilstva kot takega ter tudi z nadaljnjimi predlogi za njegovo izboljšanje. Zaradi svoje izjemne predanosti delu, prijaznosti in toplega človeškega odnosa do vseh zaposlenih na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, je med vsemi uživala velik ugled.

 Medalja za izjemne delovne uspehe na področju pravosodja:

• SEBASTIJAN RAKOVEC, vodja Službe za informacijsko podporo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS.
• DARKO KEŽMAN, upokojeni okrožni državni tožilec svétniku, Okrožno državno tožilstvo v Celju

 Diploma za življenjsko delo na področju pravosodja:

• ANDREJ ŽMAUC, upokojeni višji sodnik, Okrožno sodišče na Ptuju
• BORIS ŠTAMPAR, upokojeni višji sodnik svétnik, Višje sodišče v Mariboru
• BORIS PODGORNIK, upokojeni višji sodnik svétnik, Višje sodišče v Mariboru
• DARJA ŠENICA, upokojena višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Mariboru
• NINA VIDIC, upokojena višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Mariboru
• VERA VATOVEC, upokojena višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Ljubljani
• MOJCA HRIBERNIK, upokojena višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Ljubljani
• RUŽA KRIŽNAR JAGER, upokojena višja sodnica svétnica, Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani
• DRAGANA GALIĆ, upokojena okrožna sodnica, Okrajno sodišče v Mariboru
• DANICA HUDOKLIN, upokojena javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Novem mestu
• JOŽICA JERMAN, upokojena javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Novem mestu
• MILENA MOHORKO, upokojena javna uslužbenka, Delovno sodišče v Kopru
• ELVINA PIVK, upokojena javna uslužbenka, Višje sodišče v Kopru

 Diploma za nadpovprečne delovne uspehe v pravosodju:

• MARTINA ERZIN, višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Ljubljani
• mag. VALERIJA JELEN KOSI, višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Ljubljani, dodeljena na Vrhovno sodišče RS od leta 2015 dalje
• JANA TOMAZIN, javna uslužbenka, Vrhovno sodišče RS
• VALERIJA VELE, višja državna odvetnica, Državno odvetništvo RS, vodja zunanjega oddelka na Ptuju
• dr. ANA KERŠEVAN, višja državna odvetnica, Državno odvetništvo RS
• EDVINA LJUBIJANKIĆ, tajnica generalna državnega odvetnika, Državno odvetništvo RS
• administrator – dokumentalist, Državno odvetništvo RS
• dr.TADEJA JELOVŠEK, višja sodnica, Višje sodišče v Ljubljani, dodeljena na Ministrstvo za pravosodje od 22. 9. 2015 do 21. 9. 2021
• LUCIJA REMEC, vodja Službe za nepremičnine in investicije pravosodnih organov, Ministrstvo za pravosodje
• MAJA KLEMENČIČ TURK, višja svetovalka, Ministrstvo za pravosodje
• mag. MAJA VELIČ, podsekretarka, Ministrstvo za pravosodje

Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za pravosodje Marjan Dikaučič in predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič.

V nadaljevanju objavljamo govor ministra Dikaučiča:

»Spoštovani,

"Vse je odvisno od tega kako gledamo na stvari, in ne kakšne so te stvari," je zapisal Carl Gustav Jung, eden najpomembnejših filozofov 20. stoletja.

In čeravno današnji datum nima neposredne povezave z Dnevom pravosodja, me veseli in si štejem v veliko čast, da lahko - tokrat prvič v funkciji pravosodnega ministra - nagovorim skupaj zbrane vse pravosodne deležnike.

Z mnogimi izmed vas sem se srečeval tako v sklopu regijskih obiskov, kot tudi ob drugih priložnostih in na delovnih sestankih, saj je nujna predpostavka delovanja pravne države dobro in tvorno sodelovanje prav vseh »delčkov« slovenskega pravosodnega sistema. Zato na današnjo slovesnost, bolj kot na obeleževanje sicer pomembnega datuma, gledam kot na posebno priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov na preteklo leto, ter utrditev odnosov, kar je osnova za še boljše sodelovanje in delo pravosodja.

Prvi Dan pravosodja smo praznovali leta 2007, na predlog takratnega ministra za pravosodje prof. dr. Lovra Šturma in takratnega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Franca Testena.  4. november pa izbrali zato, ker v zgodovini slovenskega pravosodja predstavlja pomemben dan. Leta 1918 je na ta dan začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, kot uradni jezik je bila na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918 predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema.

Pretekli dve leti so na področju pravosodja, bolj kot nekatere zakonske spremembe, zaznamovali predvsem ukrepi, s katerimi smo želeli obvarovati zdravje ljudi. Slovenija se je, tako kot ves svet, znašla v situaciji, ki nikomur od nas ni bila (po)znana. Vsi podsistemi družbe so bili na veliki preizkušnji. A kjer je volja, tam je pot. Tudi za stereotipiziran pravosodni sistem, ki je že po naravi skrajno občutljiv, in zato po mnenju mnogih, eden bolj togih sistemov.

V času epidemije se je ta mit še kako razblinil. Pravosodje je dokazalo, da je prilagodljivo trenutnim, še tako zahtevnim razmeram, pri tem pa ni pozabilo na svoje osnovno poslanstvo - varovanje temeljnih načel pravne države.

Delujoč pravosodni sistem je bistvo vsake pravne države, ki se zrcali v vladavini prava. Žal je bila pravna država v razmerah epidemije in stisk, ki jih je le-ta prinesla, močno na udaru. Še bolj, kot sicer.

Polemike javnosti o učinkovitosti in pravičnosti posameznega dela pravosodja so nemalokrat povod za razpravo o nezaupanju v sistem kot celoto. Zato verjamem, da je upravičenost dvomov potrebno naslavljati z odgovornimi dejanji vseh pravosodnih funkcionarjev in zaposlenih v pravosodnih organih.

Zagotovo se vam včasih zdi, kot bi bili vaši napori zaman. A z ozirom na dejstvo, da imate nemalokrat neposreden vpliv na življenje in usodo posameznika, so kritična mnenja seveda pričakovana. Slepo zaupanje v delovanje tako izjemno pomembnega sistema kot je pravosodje, bi bilo prej nevarno kot dobrodošlo.

Zato je potrebno ocene javnosti -  kritike (in tudi pohvale!) – sprejeti, upoštevajoč okoliščine - razumeti, se do njih opredeliti in ob spoštovanju posebnosti mehanizma delovanja tudi nasloviti. Le odprta in plodna komunikacija, utemeljena na kulturi spoštljivega dialoga, je temelj nadaljnjega razvoja.

Odzivnost pravosodja pa mora biti dobro premišljena, argumentirana, s ciljem, da se izognemo morebitnim viharjem zaradi napačnih interpretacij. Seveda pa tudi laično predstavljena. V poslanici ob Dnevu pravosodja sem zapisal, da »V pravosodju odločitve stojijo in padajo na podlagi moči argumentov, ne populizma. Pravosodni sistem ne rabi biti všečen, pričakuje pa se, da je pravičen in učinkovit.«

Zavedam se, da so napori vseh vas pogosto spregledani. V luči sicer legitimnih, a včasih bistveno preuranjenih, in s tem strokovno neutemeljenih očitkov, ki temeljijo na posamičnih primerih, se nemalokrat zanemarijo pomembna dejstva, ki vplivajo na sprejete odločitve oz. dejanja. O tem, ali se zanemarijo namenoma ali ne, ne želim soditi. Prav pa je, da se odkrije vzrok nezadovoljstva, saj s tem lahko odgovorno in strokovno pristopimo k odpravljanju težav, kjer in če je to dejansko potrebno. Pri tem moramo nujno paziti na neodvisnost in samostojnost deležnikov pravosodja, ki sta utemeljeni na vladavini prava.

Funkcijo ministra za pravosodje sem nastopil 15. junija 2021. Svojo vlogo razumem predvsem kot vlogo predstavnika izvršilne veje oblasti, ki po načelu delitve oblasti ne sme prevladati nad drugima dvema vejama - in enako pričakuje od ostalih dveh - obenem pa kot arbitra, ki mora iskati ravnotežje med predlogi in interesi, tako med samimi pravosodnimi organi, kot pravosodnim in drugimi sistemi. Zato sem stremel k aktivnemu dialogu z vsemi vami. Ni bilo vselej lahko, bilo pa je vedno konstruktivno, saj sem imel sogovornike z jasno razdelanimi mnenji in z enakim ciljem – izboljšanje pogojev za delo pravosodnih deležnikov in delovanja pravosodnega sistema.

Spoštovani,

ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem vam, ki s svojim predanim delom vsakodnevno prispevate h krepitvi načel pravne države in varovanju naših temeljnih pravic in svoboščin. Vi ste branik človekovega dostojanstva, zato iskrena hvala za vaše odgovorno in hkrati iskrene čestitke za visoko strokovno delo.

Dovolite pa, da zaključim, kot sem začel – z besedami Junga: »Vse kar nas glede drugih moti, nas lahko privede do razumevanja nas samih.«

Hvala.«