Odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu

Vlada je izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu, ki se objavi v Uradnem listu RS.

Odlok je podlaga za izvedbo finančne pomoči fizičnim ali pravnim osebam, ki so vpisane v centralni register čebelnjakov v skladu s Pravilnikom o označevanju čebelnjakov in stojišč (Uradni list RS, št. 117/08, 55/13 in 92/15), ki se soočajo s povečanjem cen energentov.

Nosilci kmetijskih gospodarstev imajo zaradi posledic vpliva povečanja cen energentov in mineralnih gnojil povečane stroške v kmetijski pridelavi. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da so se cene energije in maziv od novembra 2020 do novembra 2021 povečale za 39 %. Za kar 144 % pa so se v enakem obdobju povečale cene gnojil in sredstev za izboljšavo tal. Vzrok za to so spremenjene razmere na energetskih trgih.

Povečanje cen energentov in predvsem mineralnih goriv bo imelo neposredni učinek na stroške kmetijske proizvodnje, kar se bo kratkoročno odrazilo v nižjih pridelkih zaradi manjše uporabe gnojil ter posledično v višjih cenah hrane in dolgoročno v opuščanju kmetovanja zaradi vse manjših dohodkov v kmetijstvu. Oba učinka bi lahko ogrozila prehransko varnost Republike Slovenije.

Za omilitev posledic je bil sprejet Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (Uradni list RS, št. 29/22), ki kot upravičenca do finančnega nadomestila določa tudi čebelarja, ki je po tem Zakonu upravičen do finančnega nadomestila v obliki pavšala v višini 5 evrov na čebeljo družino (panj). Pomoč se dodeli v skladu s pravili de minimis za primarno kmetijsko proizvodnjo.

S tem odlokom se določa podrobnejše pogoje, upravičence in postopek dodelitve enkratnega finančnega nadomestila zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu.

Do pomoči so upravičene fizične ali pravne osebe, ki so na dan 5. marec 2022 vpisane v centralni register čebelnjakov in imajo na dan 30. junij 2021 v centralnem registru čebelnjakov prijavljeno najmanj eno čebeljo družino.

Odlok se izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list št. 352 z dne 24. 12. 2013, stran 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list št. 51 I z dne 22. 2. 2019, stran 1).

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena tega odloka, v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi podatkov iz uradnih evidenc izda informativno odločbo v skladu z drugim odstavkom 10. člena Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (Uradni list RS, št. 29/22).

Razrešitev in imenovanje predstavnika RS v Upravnem odboru donatorskega sklada Evropskega inštituta za gozdove

Vlada je razrešila mag. Alenko Korenjak z mesta članice upravnega odbora donatorskega sklada za podporo gozdnim politikam Evropskega inštituta za gozdove (European Forest Institute' s Multi Donor Trust Fund for Policy Support - EFI) in na njeno mesto imenovala dr. Simona Poljanška z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Mag. Alenka Korenjak je januarja letos odstopila z mesta članice upravnega odbora donatorskega sklada za podporo gozdnim politikam Evropskega inštituta za gozdove, zato Vlada na njeno mesto imenuje dr. Simona Poljanška.

Evropski inštitut za gozdove (EFI) je mednarodni raziskovalni inštitut s sedežem v Joensuuju na Finskem. Njegove ustanoviteljice so evropske države, Konvencijo o EFI pa je ratificiralo 28 držav, med njimi tudi Slovenija, in sicer leta 2006 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o Evropskem inštitutu za gozdove.

Kot inštrument za podporo gozdnim politikam držav članic je bil ustanovljen donatorski sklad, v katerega je trenutno včlanjenih 10 držav. Med njimi so vse z gozdovi najbolj bogate države in druge, ki imajo na področju EU in v širšem evropskem prostoru velik vpliv (Švedska, Avstrija, Nemčija, Finska, Norveška, Češka, Španija, Irska, Italija, Litva). Sklad deluje v skladu s sprejetimi pravili, s katerimi so določeni: namen sklada, viri financiranja in upravičenost stroškov, donatorji, pristojnosti upravnega odbora, sklicevanje sestankov sklada in pristojnosti glede odločanja ter nadzor. V upravni odbor sklada so imenovani predstavniki držav članic, direktor EFI oz. njegov pooblaščeni zastopnik in drugi člani. Vlada je aprila lani sprejela sklep in soglašala k včlanitvi v sklad, ter za svojega člana v upravnem odboru imenovala mag. Alenko Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.