Lovsko upravljavski načrti so namenjeni upravljanju z divjadjo. V Sloveniji je 15 lovsko upravljavskih območij, za katere se izdelujejo dolgoročni in letni načrti. Načrte uporabljajo lovske organizacije, ki izvajajo gospodarjenje z divjadjo. Izdeluje jih Zavod za gozdove skupaj z organizacijami, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem, predloge načrtov pa potrdi Vlada RS in s tem postanejo veljavni.  Dolgoročni načrti so strateške narave in predstavljajo splošne usmeritve glede upravljanja z divjadjo v obdobju veljavnosti.

Minister dr. Jože Podgoršek je poudaril, da deležniki na sestankih izpostavljajo neusklajenost med rastlinsko in živalsko komponento gozda, na prevelik vpliv jelenjadi na mladje gozdnega drevja in popasenost travinja ter na pretirano ritje divjih prašičev na travnikih in pašnikih. Ob tem je dodal, da  osnutki dolgoročnih načrtov ne omejujejo lova na divje prašiče in ohranjajo dosedanjo prakso o neomejenem odvzemu vseh kategorij divjega prašiča. Novi dolgoročni načrti so v fazi osnutkov, prav tako pa še niso bile izvedene njihove javne predstavitve.

Minister je nadalje tudi izpostavil, da je bilo v minulem letu skoraj za 50% več odvzema divjadi. »Povečan odvzem je bil tudi zaradi interventnega zakona zaradi preprečevanja okužb z afriško prašičjo kugo«. Na škode sicer vplivajo različni dejavniki, ne samo povečano število divjadi, tudi vremenske razmere in še kaj. Za učinkovito upravljanje je po besedah ministra zelo pomembno, da se škode prijavijo. »Če škod ni, če niso zaveden kot uradno v statistiki, nam to ne pomaga, saj ne moremo izplačevati škod niti pripravljati ukrepe ali načrtovati rešitve. Zato imamo takšen sistem vzpostavljen in pozivam, da se še bolj poslužujete prijavljanja škod«. Nadalje je minister izpostavil tudi problem popašenosti zaradi divjadi, kjer pa je poudaril, da je v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike predviden poseben ukrep, ki ga bodo kmetije lahko uveljavljale. Ob koncu je minister dejal, da brez temeljite razprave tudi ne bo večjih sprememb. Zato je pomembno, da se izkoristi obdobje, ki je namenjeno razpravi, in se zbere kakovostne povratne informacije in pripombe.

Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so sodelovali na nekaterih delavnicah, ki so bile podlaga za pripravo osnutkov dolgoročnih načrtov LUO. Mnenja so, da so osnutki vsebinsko dobro pripravljeni. Na vrsti so še javne predstavitve dolgoročnih načrtov, kjer bodo lahko svoje pripombe oziroma komentarje podali vsi zainteresirani. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve bo Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pisno obvestil zainteresirane javnosti (Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Območna združenja upravljalcev lovišč, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, občine,…). Svet območne enote ZGS bo zavzel stališča do pripomb in predlogov, podanih na javnih razgrnitvah, katera se morajo upoštevati pri izdelavi predloga območnega načrta. Na koncu predloge načrtov potrdi Vlada RS in s tem postanejo veljavni.