Novinarka Maria Tadeo je predsednika vlade najprej vprašala, ali je ruski napad na porodnišnico v Mariupolu mogoče označiti za vojni zločin. "To je vojni zločin, kar je jasno, čeprav Rusija to zanika. Takšne grozljive prizore smo videli v nedavni zgodovini v Vukovarju, Sarajevu, ob istem zanikanju in enaki propagandi in tega ne smemo tolerirati, narediti moramo veliko več kot smo naredili do sedaj," je ob tem povedal predsednik vlade.

Razprava o prepovedi uvoza energentov iz Rusije je po besedah predsednika vlade na mizi in ni vprašanje, ali bo do prepovedi uvoza prišlo, vprašanje je kdaj bo do tega prišlo. Naš predlog je čimprej kot je to mogoče. "Čimprej moramo preprečiti uvoz energentov v EU iz Rusije. Vemo, da bomo ob tem trpeli za določeno obdobje, toda to moramo storiti kakor hitro je mogoče, Evropa je pripravljena na to situacijo in je  tudi dovolj močna, da se bo stabilizirala, Rusija ni v poziciji, da bi nas lahko dolgoročno izsiljevala," je povedal predsednik vlade.

"Moramo se zavedati, da že plačujemo ceno za to dogajanje, cena za zemeljski plin gre v višave, pravzaprav gre ta denar za Gazprom, torej kupujemo orožje za Ruse in oni potem obstreljujejo kraje kot je Mariupol," je povedal predsednik vlade. Dodal je še, da Evropa glede dobav zemeljskega plina predlogo čaka. "Zaloge zemeljskega plina na ozemlju EU so višje kot je Rusija želela, da bi bile. Rusi so zaloge počasi zmanjševali v preteklem mesecu, ker so se pripravljali na vojno, to je bil jasen znak, da se nekaj dogaja. Sedaj je zima za nami in glavni problem v povezavi z uvozom plina iz Rusije je, kako se pripraviti na naslednjo zimo, " je dejal predsednik vlade in obenem ocenil, da imamo dovolj časa za to, saj EU ima svoje vire. "Seveda ne bo lahko, ampak skupaj zmoremo," je še ocenil premier in dodal, da Slovenija glede tega ni v nič kaj drugačni situaciji kot Nemčija, Madžarska, Slovaška, Bolgarija. "Nihče tega ne zmore narediti sam, toda skupaj to lahko naredimo," je bil jasen.

Glede prihodnosti Ukrajine v EU, je predsednik vlade dejal, da sta na mizi v zvezi s tem dve vprašanji. Eno je vprašanje glede podpore ukrajinskega boja, podpore ukrajinske neodvisnosti, podpore ozemeljske celovitosti, pomoči Ukrajini v humanitarni krizi, glede beguncev, glede tehnične pomoči. "Pri teh temah je sporočilo močno, nobena država ni proti temu," je dejal predsednik vlade. Kar pa se tiče evropske perspektive Ukrajine in polnopravnega članstva Ukrajine v EU, pa je predsednik vlade pojasnil, da so med voditelji nekatere razlike, saj nekateri voditelji zahtevajo, da moramo dati močno politično sporočilo in sprejeti Ukrajino v EU, pri čemer govorimo o politični deklaraciji, a nekateri kolegi še vedno vztrajajo pri upoštevanju postopkov, "kot da ni nevihte nad nami."

Na vprašanje, ali ruski predsednik Vladimir Putin ponovno želi vzpostaviti Sovjetsko zvezo, je predsednik vlade dejal, da je Putin na tej poti z veliko hitrostjo." Ni vprašanje, kaj Putin želi v prihodnosti, saj to že počne," je dejal premier.  "Moramo se tudi zavedati, da bo šel toliko daleč kot je mogoče, sploh če bo zavzel Ukrajino, ki je četrta najbogatejša država glede na naravne vire, in je torej več kot samo ozemlje in nekaj milijonov ljudi," je dejal predsednik. Po njegovih besedah bi predsednika Putina bilo treba vprašati naslednje: "Bili ste predsednik več kot 20 let, in to predsednik zelo bogate države, a po vsem tem času, je povprečna plača v Rusiji še vedno 600 evrov, zakaj niste ustvaril države, ki bi bila za Ukrajince bolj privlačna kot Evropska unija? Imeli ste vse priložnosti, sedaj pa ste poslal tanke nad Ukrajince, " je dejal predsednik vlade.   "V Ukrajini zadnjih 15 dni  gledamo  njihov boj in dejstvo, da Ukrajina se bo borila. Strateški cilj Putina, da bi zavzel Ukrajino, zamenjal vlado, zamenjal državo, se ne bo zgodil. Na določeni točki  se bo moral začeti pogajati in po tem bo spet na Zahodu, da ostane trden v sprejetih sankcijah in ne popušča zgolj zato, ker se Putin želi pogajati," je zaključil premier.