Predsednik vlade je v pogovoru spregovoril o predsedovanju Slovenije Svetu EU in dejal, da je največji uspeh predsedovanja Slovenije Svetu EU število rešenih dosjejev, kar Sloveniji priznavajo tudi drugi, po teži izziva pa je najpomembnejše to, da smo uskladili odnos 27 držav članic do krize v Afganistanu. Opozoril je, da je Evropi grozil enak val, kot po vojni v Siriji ter, da je bila sprejeta odločitev, da bo Evropa pomagala samo tistim, ki so neposredno ogroženi in lahko dobijo status begunca ter so pomagali nam. "Ne bomo pa odprli vrata Evropske unije za milijone Afganistancev, ki bi pač želeli v boljšo evropsko prihodnost."

Glede pandemije covida-19 je predsednik vlade dejal, da strokovnjaki opozarjajo, da še ni konec, da virus mutira ter, da je precepljenost v različnih delih sveta različna. "Ključna dilema je, koliko je precepljenost in imunost, če smo preboleli covid-19, dvignila našo odpornost proti naslednjim variantam." Ob tem je izrazil upanje, da bo znanost napredovala in iznašla cepivo, ki bo tovrstni virus naredil nenevarnega oziroma nas bo naredil imune oziroma, da bo razvoj zdravil napredoval do take mere, da bo zdravilo omogočilo, da zaradi te okužbe nihče ne bo zbolel oziroma umrl. Glede pandemije covida-19 je še dejal, da je bilo v Sloveniji daleč največ smrti v prvih valovih epidemije v domovih za ostarele, kjer so bile namestitvene kapacitete takšne, da zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče delati razmejitvenih con. "Ko smo najbolj ranljive v domovih za starejše cepili, se je smrtnost zaradi koronavirusa drastično zmanjšala." Predsednik vlade je ob tem dejal, da je žalostno, da v zadnjih 15 letih ni bil zgrajen noben nov dom za ostarele, veliko denarja pa je bilo namenjenega za raznorazne analize.

Predsednik vlade je v pogovoru spregovoril tudi o rasti cen energentov in surovin. "Zato ker je glede prodaje naftnih derivatov veliko špekulacij, bomo cene le-teh regulirali, da tovrstne špekulacije preprečimo." Ob tem je dodal, da ima Slovenija nacionalne zaloge, s katerimi lahko vplivamo na to, da naftnih derivatov ne bo zmanjkalo.

Glede ruske agresije v Ukrajini je predsednik vlade dejal, da se dogaja nekaj, za kar je zahodni svet verjel, da se v 21. stoletju ne more več ponoviti. "Strašljivo je, da mi vemo, da lažejo in da oni še vedno lažejo, ker mislijo, da lahko lažejo, ker so v Ruski federaciji zaprli javni prostor in ruski narod ne ve, kaj se dogaja." Predsednik vlade je ob tem dodal, da danes ne živimo v obdobju hladne vojne, ko je propaganda lahko zakrivala realna dejstva. "Samo želimo si, da bi Rusi na svoje čelo postavili nekoga, ki ne bo ogrožal drugih in bo skrbel tudi za blaginjo ruskega naroda." Dejal je tudi, da je žalostno, da narod, ki je dal evropski civilizaciji ogromno umetnikov in obogatil kulturo, po desetletjih enoumja ogroža ne samo svojo soseščino, ampak evropski in svetovni mir. V pogovoru je predsednik vlade spregovoril tudi o begunski krizi. "Izrekam ogromno zahvalo vsem Slovenkam in Slovencem za solidarnost z ukrajinskim narodom.

Pogovor je bil namenjen tudi razmeram v Sloveniji. Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru spregovoril tudi o tem, kako vlada skrbi za najbolj ranljive skupine prebivalstva in ob tem izpostavil sprejem zakona o dohodnini. "Vse neto plače bodo zaradi novele zakona o dohodnini višje. Delamo pa tudi na tem, da bo na voljo več visoko-kvalificiranih delovnih mest, kjer bodo lahko tudi več zaslužili, in to na način, da gospodarstvo ne bo dodatno obremenjeno." Glede gospodarske rasti je predsednik vlade dejal, da smo realno povečali naš dohodek za več kot 8 %. "Ustvarili smo realno podlago za večje pokojnine, višje plače in večjo blaginjo." Predsednik vlade je pogovor zaključil z besedami, da so izzivi, ki so pred nami, obvladljivi. "Slovenija je tudi v težkih časih dokazala, da zmoremo več."