Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (nujni postopek)

Novela Zakona o kmetijstvu prinaša prilagoditve za namen izvajanja novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki so ga morale pripraviti države članice EU za izvajanje reforme skupne kmetijske politike.

• Zaradi uskladitve z evropskimi predpisi se dopolnjuje definicija tako nosilca kmetijskega gospodarstva kot tudi samega kmetijskega gospodarstva, določa se pogoje za prenos kmetijskega gospodarstva na novega kmeta posameznika in črta se namestnik kmetije.
• Na novo se vzpostavlja sistem za spremljanje površin, ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Podatki, ki bodo pridobljeni z uporabo sistema za spremljanje površin, se bodo uporabljali za opravljanje pregledov pri izvajanju ukrepov kmetijske politike.
• Na novo se vzpostavlja podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu, s katerim se bo sledilo trendom prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu ter prispevku kmetijstva obnovljivim virom energije.
• Določeno je enotno izhodišče za izračun koeficientov glave velike živine (GVŽ), urejena je pravna podlaga za akcijski načrt za področje ekološkega kmetovanja in za delo z mladimi kmeti.
• Ureja se področje višje sile in izjemnih okoliščin kot izjeme od pravil, naveden je tudi seznam možnih primerov višje sile in izjemnih okoliščin.
• Za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva bo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, naloge podelilo usposobljenemu zunanjemu izvajalcu na podlagi javnega razpisa, ki bo za udeležence izvajal plačljiva neformalna izobraževanja na področju čebelarstva.
• Nadalje se v zakon prenašajo dodatne prilagoditve zaradi prenosa Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter se ureja področje delovanja Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) kot nadzornega organa.
• Novela zakona prinaša tudi spremembe posebnega upravnega postopka iz vidika poenostavitve, pohitritve in izboljšanja pravnega položaja strank. Dopolnjuje se nabor podatkov, ki se vodijo v Registru kmetijskih gospodarstev, vzpostavlja se evidenca območij planin, razširja se obstoječe zbirke podatkov emisij in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter ureja se evidenca udeležencev neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (druga obravnava)

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih prinaša:

• lažja pravila za postavitev rastlinjakov prefabrikatov, katerih način pridelave je neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, in ostale pomožne kmetijske-gozdarske opreme na kmetijskih zemljiščih,
• obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk,
• nadomeščanje kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanje pridelovalnega potenciala v postopkih prostorskega načrtovanja,
• določene izboljšave pri nakupu kmetijskih zemljišč (na primer odprava statusa zaščitenih kmetij v pravnih poslih med živimi, lažji nakup oziroma zakup kmetijskih zemljišč za lastnike, ki so kmetijska zemljišča prodali za potrebe državnih prostorskih načrtov),
• ukinitev določb zakupa kmetijskih zemljišč za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava,
• določene poenostavitve pri zemljiških operacijah (na primer navadno vročanje upravnih pisanj, ni več upravnih overitev soglasij, pogodbe o namakanju se ne vpisujejo več v zemljiško knjigo, poenostavlja se spreminjanje območij namakalnih in osuševalnih sistemov),
• možnost izgradnje državnih namakalnih sistemov,
• možnost razdružitve solastnine pri komasacijah,
• novo agrarno operacijo razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih, pri katerih je solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina po zaključenih denacionalizacijskih postopkih.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih (druga obravnava)

Novela zakona spreminja in dopolnjuje Zakon o agrarnih skupnostih na več področjih, ki so se v praksi izkazala kot problematična. Tako na novo določa zakonsko pooblastilo za zastopanje članov agrarne skupnosti tudi v davčnih postopkih, vezano na posle upravljanja premoženja, razen v poslih, ki se po davčnih predpisih obravnavajo kot posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Novela določa, da imajo agrarne skupnosti davčno številko. Registracija se omogoči tudi agrarnim skupnostim, ki jim premoženje nikoli ni bilo odvzeto z odločbo oziroma odločba ni bila izvršena.

S predlogom novele zakona se tudi znižuje zahtevani kvorum za sprejem temeljnega akta, ki je pogoj za registracijo. Predvideva se možnost delitve solastniškega deleža pri razpolaganju s premoženjem ter omejitve pri sklepanju izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Predlog novele na novo ureja neodplačni prenos deleža države in občine v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti ter prenos zapuščine brez dedičev na člane agrarne skupnosti.

Zakon o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu (skrajšani postopek)

Z novelo zakona se črta lovišča s posebnim namenom Prodi Razor, Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora, kot so določena v 68. členu Zakona o divjadi in lovstvu. Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor bo postalo del lovišča s posebnim namenom Triglav Bled in pa lovišča Ljubinj. Črtajo se tudi lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora, ki se združijo v enotno lovišče s posebnim namenom Kočevsko. Ta lovišča se teritorialno držijo med seboj in imajo že sedaj istega vodjo ter sedež, voditi pa morajo tri različne računovodske izkaze, lovske evidence in druge evidence. Navedena združitev teh treh lovišč s posebnim namenom v enega bo racionalizirala delovanje in izboljšala učinkovitost delovanja tega lovišča s posebnim namenom. Z novelo se v Zakon o divjadi in lovstvu dodaja lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju, ki je bil ustanovljen z Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju. 

Z novelo se tudi ureja prehodno obdobje, ko se bodo prej navedena lovišča s posebnim namenom na Kočevskem združila oziroma razdelilo lovišče s posebnim namenom Prodi Razor.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o morskem ribištvu (skrajšani postopek)

V zadnjih letih se na območjih gojenja školjk v slovenskem morju vedno pogosteje in v vedno večjem številu pojavljajo orade, ki se zadržujejo območjih gojenja školjk in se hranijo z naseljenimi mladicami školjk pa tudi odraslimi školjkami. Zaradi tega prihaja do manjše proizvodnje in posledično gospodarske škode. Školjkarji opozarjajo, da se v zadnjih letih škoda le še povečuje, zaradi česar se ogroža nadaljnje izvajanje dejavnosti školjkarstva.

Školjkarji nimajo na razpolago drugih možnosti oziroma učinkovitih ukrepov, s katerimi bi škodo zmanjšali, razen z zmanjšanjem števila orad oziroma izlovom orad in drugih rib, ki se prehranjujejo s školjkami, v objektih marikulture. Ker pa je na podlagi veljavnega Zakona o morskem ribištvu prepovedano izvajati ribolov bližje kot 150 metrov od objektov, namenjenih marikulturi, je onemogočeno vplivati na število orad in s tem na škodo, ki jo te povzročajo.

Predlog zakona omogoča izlov orad in drugih rib, ki jedo školjke, znotraj 150 m pasu okrog objektov, namenjenih marikulturi. Ker se posamezni objekti marikulture nahajajo tudi v ribolovnem rezervatu Strunjan in Portorož, je potrebno določiti izjemo za izvajanje ribolova tudi v navedenih rezervatih. Ribolov bo dovoljen le na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki se bo izdalo na podlagi javnega poziva, v katerem bodo določeni osnovni pogoji in kriteriji za izdajo dovoljenja. Dovoljenje se bo izdalo posameznim imetnikom dovoljenj za gospodarski ribolov, ki bodo izpolnjevali določene pogoje in pravočasno oddali vlogo. Potrebno bo tudi pozitivno strokovno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije. Izdano bo za določen čas, za določeno območje, s predpisanim ribolovnim orodjem in pogojem, da se predhodno o vsakem ribolovu obvesti ribiška inšpekcija.