Na prvem zasedanju so se ministri srečali s partnerji Finsko, Švedsko, Gruzijo, Ukrajino in visokim predstavnikom Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, drugo zasedanje pa je bilo v sestavi zavezniških obrambnih ministrov namenjeno razpravi o dolgoročni prilagoditvi zavezniške odvračalne in obrambne drže.

V okviru izrednega srečanja obrambnih ministrov zveze Nato, osredotočenega na rusko agresijo in situacijo v Ukrajini, so se ministri srečali s partnerskimi državami Finsko, Ukrajino, Švedsko in Gruzijo ter visokim predstavnikom Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Ministri so poudarili, da je mednarodna skupnost združena v obsojanju ruskega neizzvanega napada. Spodbudna je hitra in odločna reakcija mednarodne skupnosti, ki že kaže posledice za ruski režim. Potrebni bodo še nadaljnji odločni ukrepi.

»Najmočnejše orodje Zavezništva je enotnost,« je po zasedanju povedal minister Matej Tonin. Za končanje vojne je nujno, da še naprej pomagamo Ukrajini po svojih najboljših močeh. Spodbujamo uvajanje učinkovitih sankcij, ki bi oslabile Putinov vojaški stroj, pravi Tonin, ki je še posebej izpostavil: »Ne smemo pozabiti na pogumne Ruse, ki se doma upirajo nesmiselni vojni. Nujnost po informiranju ruske javnosti o dejanskih dejstvih je bilo izpostavljeno tudi na današnjem zasedanju.

Drugi del zasedanja v sestavi obrambnih ministrov Zavezništva je bilo usmerjeno v prihodnost in dolgoročno prilagoditev odvračalne in obrambne drže držav zaveznic. »Ministri držav članic zveze Nato ostajamo trdno zavezani 5. členu Severnoatlantske pogodbe. Napad na enega bi pomenil napad na celotno Zavezništvo. Naša zaveza je jasna – branili bomo vsak centimeter držav članic,« je po zasedanju povedal minister Tonin.

Na zasedanju so v luči poslabšanja varnostne situacije ministri naslovili tudi vprašanje o obrambnih izdatkih, ki jih države zveze Nato povečujejo. »Nemčija po ruskem napadu v Ukrajini zgodovinsko namenja 2 odstotka za obrambne investicije. Ostale države delež, namenjen obrambnim investicijam, še povečujejo. 2 odstotka sta podlaga in ne več meja,« pravi Tonin. Slovenija bo predvidoma do leta 2024 obrambne izdatke počasi zvišala do 1,5 odstotka BDP, mejo 2 odstotkov pa naj bi dosegli do leta 2030.

Vojna v Ukrajini je pokazala tudi na nujnost krepitve dolgoročne obrambne drže in zaščite vzhodnega krila zveze Nato. Ministri za obrambo so tako razpravljali tudi o preusmerjanju misije Okrepljena prednja prisotnosti  iz odvračalne v bolj obrambno držo. Z namenom obrambe vzhodnega krila zavarovati vzhodno mejo Zavezništva se takšna podobna misija oblikuje tudi na Slovaškem. Slovenija bo tja poslala tudi svoje vojaške sile, o čemer bosta jutri na obisku v Bratislavi razpravljala slovenski minister Matej Tonin in slovaški minister Jaroslav Nad.