Ministri so v okviru zakonodajnega paketa »Pripravljeni na 55« razpravljali predvsem o širitvi ETS na stavbe in cestni promet, kjer ima Slovenija, kot majhna tranzitna država, določene zadržke predvsem v delu cestnega prometa. Zato si bo Slovenija v okviru pogajanj še naprej prizadevala za rešitve, ki bodo prispevale k primerljivemu, transparentnemu in učinkovitemu načinu uravnavanja emisij v prometu. Slovenija podpira prizadevanja za razogljičenje, vendar pa je zaradi kompleksnosti paketa nujen pregled celostnih učinkov paketa, med drugim je treba upoštevati socialne vidike in širši vpliv na gospodarstvo.

Francosko predsedstvo je za Uredbo o baterijah in odpadnih baterijah pripravilo končni kompromisni predlog besedila za sprejem splošnega pristopa. Države članice so menile, da je dosežen uravnotežen kompromis, ki predstavlja dobro podlago za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom (EP), in potrdile splošni pristop.

Tudi Slovenija je splošni pristop potrdila, saj je bilo doseženo ustrezno ravnotežje med  ambicioznimi cilji ter zagotavljanjem prehodnega obdobja za začetek uporabe posameznih določb Uredbe, kar bo omogočilo čas za prilagoditev industrije, kot tudi prilagoditev organizacijskih in zakonodajnih sistemov držav članic. Državam članicam je tudi omogočena določena raven fleksibilnosti pri ravnanju z odpadnimi baterijami in  uporaba obstoječih sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

Ministri so opravili tudi orientacijsko razpravo o predlogu Uredbe o dajanju na trgu EU in izvozu proizvodov, ki so povezani s krčenjem in degradacijo gozdov. Z Uredbo bo namreč postavljena omejitev, da pridejo na trg EU izdelki, povezani s krčitvami in degradacijo gozdov, kot npr. palmovo olje, soje, kava in kakav. Hkrati bo to veljajo tudi za izdelke, ki se izvažajo. Vsak produkt bo tako moral zagotoviti, da ne povzroča krčitev in degradacije gozdov, ne glede na to, ali je proizveden v ali izven EU.

Slovenija je v razpravi opozorila, da je potrebno več jasnosti pri opredelitvah »definicij«, ter da mora Uredba skladno s sklepi Sveta o novi strategiji EU za gozdove upoštevati raznolikost načinov upravljanja gozdov med državami članicami ter spoštovati razlike v obstoječih nacionalnih gozdnih programih in strategijah.

V času delovnega kosila pa so ministri razpravljali kako lahko evropski semester bolje vključi izzive zelenega prehoda, podnebne cilje ter je hkrati vključujoč in pravičen. Ter katera so načela in dobre prakse za upoštevanje načela pravičnega prehoda v gospodarskih politikah.

Slovenija podpira boljše vključevanje zelenega prehoda v EU semester, saj bi lahko na tak način bolje spremljali trajnostni prehod, ki smo si ga zastavili z Zelenim dogovorom. Eden od elementov, ki bi lahko doprinesel k zelenitvi semestra bi lahko bila vključitev instrumenta »ne škodovati bistveno okolju«.