21. marec – svetovni dan poezije
- Ministrstvo za kulturo
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Unesco je 21. marec prvič sprejel za svetovni dan poezije na svoji 30. generalni konferenci v Parizu leta 1999, da bi podprl jezikovno raznolikost s poetičnim izražanjem in povečal priložnost za slišanje ogroženih jezikov. Svetovni dan poezije je priložnost, da počastimo pesnike, oživimo ustno izročilo pesniških recitalov, spodbujamo branje, pisanje in poučevanje poezije, spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetnostmi, kot so gledališče, ples, glasba in slikarstvo, ter dvigujemo prepoznavnost poezija v medijih.
Posvetilo generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay ob svetovnem dnevu poezije 2022
Kot intimna oblika izražanja, ki odpira vrata drugim, poezija bogati dialog, ki spodbuja ves človeški napredek, in je v teh nemirnih časih bolj potrebna kot kadarkoli.
To še posebej velja za domorodna ljudstva, katerih jeziki in kulture so vse bolj ogroženi, zlasti zaradi industrijskega razvoja, podnebnih sprememb in konfliktov. Za te skupnosti poezija igra pomembno vlogo pri ohranjanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter ohranjanju spomina.
Delo Joy Harjo, članice ljudstva Muskogee in uradne pesniške lavreatke Združenih držav Amerike, to jasno dokazuje. Njena pesem "Break My Heart" opisuje vrnitev v mesto Okfuskee v zvezni državi Oklahoma, kjer so bili njeni predniki nasilno iztrebljeni in prisiljeni bežati na Zahod v skladu z Zakonom o premestitvi Indijancev iz leta 1830. Zapisala je: "Poezije ne moreš ukalupiti ali je zadržati za mizo [...] Zgodovina te bo vedno našla in te ovila v svojih tisočero rok."
Danes, ko praznujemo svetovni dan poezije, Unesco osvetljuje avtohtono poezijo in slavi njeno edinstveno in pomembno vlogo v boju proti marginalizaciji in krivicam ter združevanje kultur v duhu solidarnosti.
Ta dan obeležujemo v času, ko so Združeni narodi razglasili začetek mednarodnega desetletja avtohtonih jezikov – projekt, ki ga vodi Unesco, z namenom da se ponovno potrdi zavezanost mednarodne skupnosti k pomoči avtohtonim ljudstvom pri ohranjanju njihove kulture, znanja in pravic.
Kot del naših prizadevanj za zaščito živih tradicij je Unesco vključil številne pesniške oblike na Reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva, kot so napevi Hudhud s Filipinov, ustno izročilo jezika Mapoyo iz Venezuele, pesmi Eshuva, molitve Harákmbut iz Peruja in ustno izročilo Koogere iz Ugande.
Vsaka pesniška oblika je edinstvena, a vsaka odraža univerzalno naravo človeške izkušnje – našo težnjo po ustvarjalnosti, ki presega vse meje. To je moč poezije.