Skoči do osrednje vsebine

Minister dr. Simoniti se udeležuje zasedanja Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti se udeležuje zasedanja Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu. V ospredju razprav sta dve temi – slovenska zamejska skupnost in delovanje njenih organizacijskih struktur v času po epidemiji kovida-19 ter priložnosti za slovensko manjšino, ki jih odpira prihodnja finančna perspektiva.
Zasedanje predstavnikov Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu

Seja Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu | Avtor: Vlada Republike Slovenije

Ob tej priložnosti predstavljamo dejavnosti Ministrstva za kulturo na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu.

Ohranjanje in krepitev slovenskega jezika Slovencev v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo si prizadeva za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika Slovencev v zamejstvu. V Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 je zato nekaj poglavij med drugim namenjeno tudi tej tematiki: Slovenščina kot prvi jezik – zunaj Republike Slovenije (podpoglavje Slovenske skupnosti v sosednjih državah), Jezikovno izobraževanje, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Jezikovna opremljenost in Digitalizacija.

Raba slovenščine na robovih slovenskega narodnega ozemlja, zlasti v Porabju, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v zahodni Benečiji, Kanalski dolini, Reziji in na Hrvaškem še naprej upada, zato zasluži posebno analizo, skrb, raziskovalno pozornost in podporo. Iz posebnega položaja slovenske manjšine izhajajo posebne jezikovnonačrtovalne potrebe, za izpolnitev katerih sta potrebna celovito in neprekinjeno raziskovanje narodnega in (družbeno)jezikovnega položaja slovenske skupnosti, rabe knjižnih različic slovenskega jezika in narečij ter podpiranje obveščanja osrednje slovenske skupnosti o jezikovnem položaju in jezikovnih potrebah slovenske manjšine v sosednjih državah. Govorkam in govorcem slovenščine – tako tistim, za katere je slovenščina prvi jezik, kot tistim, ki slovenščino uporabljajo kot drugi oziroma tuji jezik (dediščinski jezik) – mora jezikovna politika omogočiti čim kakovostnejše pridobivanje in utrjevanje jezikovne zmožnosti, da bodo dobili osnove za samozavestno in učinkovito sporazumevanje v slovenščini v funkcijsko raznolikih sporazumevalnih situacijah. Obenem je pomembno tako poučujočim kot učečim se omogočiti, da pridobijo zmožnost nenehnega nadgrajevanja in širjenja izraznih zmožnosti v slovenščini.

Na Ministrstvu za kulturo, natančneje v Službi za slovenski jezik, izvajajo javne razpise za promocijo slovenskega jezika, na katere se lahko prijavljajo tudi zamejske organizacije, ki skrbijo za uveljavljanje, razvoj in promocijo slovenščine. Tako je ministrstvo v letih 2020 in 2021 s 13.772 evra sofinanciralo projekt Nadgradnja in aktualizacija jezikovnega portala SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik, ki ga izvaja Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) iz Trsta. 

Nepremična kulturna dediščina

Ena od prednostnih nalog Ministrstva za kulturo je ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo je leta 2021 s 100.000 evri sofinanciralo obnovo Pangrčeve domačije v Dolini pri Trstu. Josip Pangerc (1868-1925) velja za enega izmed najbolj pomembnih osebnosti slovenskega narodnega prebujanja v Istri in na slovenskem. Bil je dolinski nadžupan, cesarski poslanec, deželni poslanec v parlamentu istrske mejne grofije, sodnik, glasbenik, kulturni delavec, ustanovitelj in vodja raznih kulturnih in ekonomskih slovenskih zavodov na tržaškem in v Istri. V obdobju narodnega zatiranja branitelj slovenstva in slovenske besede. Na domačiji so shranjeni najrazličnejši stari dokumenti in drugo gradivo precejšnje dejanske in simbolne vrednosti za slovensko skupnost v Italiji. Z obnovo prostorov bodo muzejski predmeti na ogled tudi obiskovalcem, vzpostavljen pa bo tudi večnamenski prostor za občasne razstave in dogodke ter center za digitalizacijo dokumentov s čitalnico. 

Kulturne dejavnosti

Za  financiranje krovnih slovenskih kulturnih organizacij Slovencev v zamejstvu skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). 

Prihodnja finančna perspektiva  priložnosti za slovensko manjšino

Prav tako ministrstvo oziroma Služba za slovenski jezik v prihodnji finančni perspektivi 2021–2027 načrtuje izvedbo javnega razpisa za nadgradnjo jezikovnih virov in podpornih orodij, ki so potrebni za nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij. Gre za ukrep, od katerega bodo imeli koristi številni deležniki, ne le slovenski državljani, javna uprava, podjetja in raziskovalne ustanove, ampak tudi govorci slovenskega jezika v zamejstvu. Še več, ukrep bo koristil vsem uporabnikom slovenskega jezika, tudi tistim, ki se ga šele želijo naučiti.