Države članice Evropske unije skupaj letno v povprečju pridelajo 282 milijonov ton žit, od tega 123 milijonov ton navadne pšenice in 68 milijonov ton koruze v zrnju (podatki so za zadnje petletno povprečje; vir EUROSTAT). Stopnja samooskrbe na EU ravni je za žita skupaj 112 %, za pšenico 136% in za koruzo 85%.

Slovenija žit iz Ukrajine in Ruske federacije ne uvaža, navadno pšenico in koruzo v zrnju uvažamo iz sosednjih držav, zlasti Madžarske in Hrvaške. Zagotovo pa bodo cene žit v naslednjih mesecih zelo nihale, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Na končne cene prehrambenih proizvodov pa bo zagotovo vplival tudi dvig cen surovin in energentov. Za Slovenijo je zaskrbljujoča morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil, največ gnojil za kmetijstvo sicer uvozimo iz Hrvaške, na drugem mestu pa je Rusija.

Minister dr. Jože Podgoršek je po sestanku povedal, da se je Komisija sestala z namenom, »da postavimo približne modele kalkulacij, da bi že v tem trenutku lahko sklepali zavezujoče pogodbe s slovenskimi kmeti v žitni verigi zato, da bi slovensko žito v največji meri ostalo v Sloveniji tudi ob žetvi. Pogovarjali smo se tudi o nekaterih drugih izzivih v smislu finančnih pomoči oziroma spodbud za povečanje skladiščnih kapacitet ter spodbud za povezovanje med slovenskimi mlinarji in kmeti v novem programskem obdobju. Udeležencem sestanka sem predstavil tudi nekatere ukrepe iz včerajšnjega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju.«

Za Slovenijo je torej trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na EU ravni. Dobave živil sicer potekajo nemoteno, zaenkrat ne zaznavamo večjih sprememb v primerjavi s prejšnjimi obdobji.

Ker vojna v Ukrajini vpliva na prehranski sektor, se tako posamezniki / potrošniki kot tudi celotna družba vedno bolj zavedamo pomena in vrednosti hrane. Zato je pomembno, da naredimo korak v smeri zmanjševanja zavržkov hrane in sami prispevamo k stabilnejši prehranski varnosti.