Prisotni pa so bili tudi zunanji minister dr. Anže Logar, minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, minister za finance mag. Andrej Šircelj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš, direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj in dr. Mihaela Knez s Centra za slovenščino kot drugi in tuj jezik. Seja je potekala hibridno, s čimer je bilo omogočeno aktivno sodelovanje tudi tistih članov, ki se zasedanja niso mogli udeležiti osebno. Prek spleta so se oglasili predstavniki iz Avstralije, Brazilije, ZDA, Srbije ter predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa. Osebno so na seji sodelovali predstavniki iz Argentine, Kanade, Luksemburga, Hrvaške in Nemčije.

Osrednji del razprave je bil namenjen aktivnostim za ohranjanje in krepitev znanja slovenskega jezika Slovencev po svetu, stanju slovenskih skupnosti v obdobju po pandemiji ter o predlogih za izboljšanje položaja slovenskih skupnosti po svetu. Uvodoma je vse sodelujoče pozdravil predsednik vlade, pri čemer je izpostavil pomembnost tovrstnega sodelovanja s Slovenci po svetu za matično domovino. 

Ministrica dr. Jaklitsch je pozdravila vse navzoče in se zahvalila predsedniku in drugim ministrom, ki so v minulih dveh letih izkazali naklonjenost in podporo vsebinam, povezanim s Slovenci po svetu. »Delo je veliko lažje s podporo predsednika vlade in kolegov ministrov,« je povedala ministrica ter poudarila, da so si na Uradu še posebej prizadevali, da bi bili z rojaki kar najbolj povezani. »Čutili smo, kako pomemben je oseben stik v času epidemije, ko so bile dejavnosti marsikje precej okrenjene«, ter podčrtala, da je covid pokazal tudi pozitiven vidik, saj so se marsikje začeli aktivno vključevati tudi mladi, ki so pokazali svoje talente, sposobnosti in obvladovanje digitalnega sveta. Ta je namreč postal glavna pot za ohranjanje stikov tako v skupnosti kot tudi z matično domovino.

V nadaljevanju seje so člani sveta, ki predstavljajo Slovence v izseljenstvu in zdomstvu, predstavili stvarnost slovenske diaspore ter izpostavili hvaležnost za vso skrb, ki jo je s svojim ciljno naravnanim delom izkazala slovenska vlada. Še posebej so se zahvalili ministrici dr. Jaklitsch za njeno aktivno držo ter pripravljenost za iskanje načinov, kako izboljšati njihov položaj. Kot so izpostavili, so bili izrednega pomeni tudi vsi ministričini obiski pri slovenskih skupnostih, ki so, še posebej v luči dolgotrajnih epidemioloških omejitev, ponovno zbrali in povezali slovensko skupnost med seboj ter jim vlili nov zagon in samozavest za ohranjanje slovenske identitete in povezanosti s Slovenijo. Strinjali so se, da je ohranjanje slovenskega jezika ključnega pomena, saj izguba jezika pospeši tudi asimilacijo. Slovenija jim je lahko in jim mora biti v podporo na strokovnem področju, z ustreznimi gradivi, učitelji in izobraževanji, največjo vlogo pa še vedno nosijo sami, saj morajo poskrbeti, da je slovenščina pogovorni jezik v družinah in v skupnostih. Le tako se bo jezik lahko zares ohranil. Eden izmed izzivov, ki so ga izpostavili, so tudi stroški vzdrževanja društvenih prostorov. Časi so se spremenili, aktivnosti so pogosto organizirane drugače, število članov ponekod upada. Soočajo se tudi z generacijskim preskokom, kar pa je seveda tudi priložnost za osvežitev in dopolnitev dejavnosti z namenom pritegnitve mlajših generacij. V nadaljevanju je beseda tekla tudi o spremembah in posodobitvah dela sveta kot posvetovalnega telesa vlade. Predlagali so, da bi se srečevali pogosteje, saj bi tako  lahko bili bolj operativni, ažurno bi predstavljali izzive in možne rešitve ter spremljali napredek. Ker se mandat tokratnega sveta letos zaključuje, bo to ena izmed prvih nalog naslednje sestave.

V nadaljevanju so ministri predstavili aktivnosti, ukrepe in politike, ki so v okviru njihovih resorjev posebej namenjene skrbi za Slovence zunaj matične domovine. Minister dr. Simoniti je izpostavil pravkar sprejeto Resolucijo o nacionalni jezikovni politiki, ki je eden od strateških dokumentov države in namenja pomembno skrb tudi ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci zunaj Slovenije. Ministrica dr. Kustec je predstavila široko paleto aktivnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s posebnim poudarkom na mreži učiteljev dopolnilnega pouka slovenskega jezika v dvajsetih državah ter mreži lektoratov, ki so ustanovljeni na kar 58 univerzah. Vsako leto organizirajo poletno šolo. Izrednega pomena je tudi letošnja sprememba ureditve na področju vpisa na slovenske univerze, ki po novem določa ločena vpisna mesta za Slovence zunaj matice. Minister Šircelj je poudaril povečanje finančnih sredstev, namenjenih sofinanciranju delovanja in aktivnosti naših rojakov. Za Slovence po svetu je ključna tudi  diplomatsko konzularna mreža, ki jo je predstavil minister dr. Logar. Posebna zahvala gre tudi Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki si v zadnjem času v sodelovanju z uradom prizadeva za krepitev gospodarskega povezovanja med slovenskimi gospodarskimi strukturami po svetu in z ustanovami v matični domovini.

Dotaknili so se tudi ene izmed zaenkrat še neuresničenih, vendar legitimnih želja, da bi Slovenci po svetu imeli svojega predstavnika v parlamentu. Gre za pomembno priznanje našim rojakom, ki bo lahko pomembno prispevalo k učinkovitejšemu uresničevanju njihovih prizadevanj na točki, kjer se kreira zakonodaja, obenem pa bi imelo tudi veliko simbolno vrednost. Slovenci po svetu so namreč izrednega pomena za Slovenijo, so njeni najpomembnejši glasniki, promotorji, diplomati, kar se je pokazalo že pred 31 leti, ko je Slovenija pričenjala svojo samostojno pot in se kaže tudi danes, za kar se jim je premier tudi iskreno zahvalil.

V zaključku je bilo izpostavljeno, da si bo Republika Slovenija prek Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter preko aktivnosti vseh ministrstev in vladnih služb še naprej prizadevala za ohranjanje in nadgradnjo trdne vezi med matično domovino in Slovenci po svetu.