"Če bi ameriški predsednik Biden šel v Ukrajino, bi bil tam zagotovo zelo dobrodošel, bi pa to bilo tudi drugačno varnostno tveganje zanj kot je bilo za nas tri premierje, ki smo odpotovali tja," je na vprašanje glede tega ali bi ameriški predsednik tudi moral potovati v Kijev ocenil premier. "Seveda ne verjamem, da bi se mu karkoli zgodilo, a Rusija danes ni tisto, kar želijo sporočati iz Kremlja, to ni supervelesila, ki bo zavzela Ukrajino in potem vse ostale države, Ukrajina se brani sama in naša prioriteta je, da jim pomagamo," je ob tem dodal.

Na vprašanje, ali bi pomagalo, če bi se v sosednje države Ukrajine namestilo več vojaških sil zaveznic, je premier dejal, da bi to bilo potrebno, saj bi to bilo močno sporočilo. "Če bi bili bolj pogumni pred pol leta, bi morda lahko preprečili to agresijo. Seveda je lahko biti pameten po vsem tem, toda poznamo tak tip vojske in tak tip režima, pobegnili smo iz podobne situacije pred 30 leti, in rečem lahko le: ne zaupajte niti eni besedi, ki prihaja iz Moskve," je povedal premier.

Na vprašanje, ali predsednik vlade meni, da bi morale vojaške sile Nata Ukrajini nuditi pomoč tudi iz Slovenije, Češke, je odvrnil, da "če pridejo v Slovenijo, so dobrodošli, a to ni politična odločitev, to je vojaška odločitev. Morali bi se odločiti, kam bi dali takšne sile." "Vse članice Nata, predstavljajo možne lokacije, a kot rečeno, gre za vojaško odločitev, ne politično odločitev. Politično moč pa lahko pokažemo, če sprožimo aktivacijo 5. člen pogodbe, če bo katerikoli del ozemlja članice Nata ogrožen, toda mislim, da se to ne bo zgodilo, kajti Rusija ni zmožna, da bi nadaljevala svoj pohod," je ob tem povedal premier. "Fokus je trenutno na Ukrajini in narediti moramo vse, kar lahko, da jim pomagamo. Ukrajina ima dovolj vojakov, stotisoče Ukrajincev se je vrnilo domov, da branijo domovino, toda premoč v zraku je na ruski strani," je bil jasen premier. "Vsak dan, ko se ta agresija nadaljuje, stotine umirajo, Mariupol trpi, prizori od tam spominjajo na Sarajevo pred dvema desetletjema. Narediti moramo vse, da pritisnemo na Rusijo, da ustavimo vojno in da Rusi pridejo za pogajalsko mizo. Ukrajini moramo pokazati, da niso osamljeni, zato v Sloveniji pošiljamo diplomate nazaj v Kijev, kajti če želimo, da ima diplomacija kakšno besedo, mora le to uresničevati na tamkajšnjem ozemlju, ne pa nekje čez mejo," je še poudaril premier Janez Janša.

Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da Zelenski želi podporo v zraku, predsednik Biden v Bruslju pa pravi, da bi to vodilo v 3 svetovno vojno, predsednik vlade odgovarja z zgodovinsko primerjavo o tem, kdaj se je začela 2. svetovna vojna, je to bilo v Munchnu ali ko so vpadli v Polsjko? "Pravo vprašanje je, kako preprečiti Rusiji, da zmaga v Ukrajini? To pomeni preprečitev naslednje velike vojne. Mislim, da se ne zavedamo trenutne situacije, ker se Ukrajina uspešno brani. In tudi dejansko Ukrajina ne potrebujejo NATO sil na svojem ozemlju, morda niti ne potrebujejo NATO letal na svojem nebu, potrebujejo pa moderno opremo, da se lahko dokončno ubranijo. V trenutku, ko se bodo lahko branili, se bodo mirovna pogajanja lahko zares začela," je prepričan predsednik vlade.

Glede Putinovih groženj o nadaljnjem prodiranju proti Zahodu, je predsednik vlade prepričan, da Rusija ni dovolj močna, da bi lahko zares ogrozila katerikoli državo članica Nata, če bo Nato ostal enoten in združen. "Trenutno je NATO bolj enoten in združen kot je bil po padcu berlinskega zidu. Jutrišnji sestanek pa bo eden najpomembnejših zadnjega desetletja. Toda ponavljam, fokus je na Ukrajini, ki je največja evropska država glede na ozemlje in 4. najbogatejša država glede naravnih virov, in če Rusija to prevzame, je vprašanje, kdo bo naslednji." "Če greste danes v Moldavijo, Gruzijo, se tam sprašujejo, ali so naslednji oni. Situacija je kritična in ponavljam, narediti moramo vse, da okrepimo Ukrajino in vse, da ošibimo Rusijo," je poudaril premier. Opozoril je tudi na sankcije. "Vemo, da nikoli v zgodovini sankcije niso vplivale na konec vojne, sankcije delujejo srednjeročno, dolgoročno, vojna pa se bo končala, ko bodo Ukrajinci dovolj močni, da bodo lahko zaustavili ruske tanke in letala," je poudaril ob tem.

"Ne zdite se kot nekdo, ki bi bil v strahu ali skrbeh zaradi Putina," je ocenil voditelj, premier pa je na to dejal, da je Slovenija razglasila neodvisnost junija 1991 in nato nas je napadla Jugoslovanska komunistična vojska, ki je bila takrat 5. najmočnejša vojska v Evropi. "Rekli so, da nas bodo zmleli v dveh dneh in zmagali smo v desetih dneh. In od nikogar nismo dobili pomoči. Poznamo tak tip vojske, kot je ruski, poznamo ideologije takšne vojske, poznamo hardware in software takšne vojske in vemo, kaj je realnost in kaj propaganda. Ne ocenjujte moči vojske s številom tankov, letal in težkega orožja, najbolj pomembni v vsaki vojski so ljudje, pripravljeni na boj," je poudaril predsednik vlade in nadaljeval, da "ko govorimo o softweru, so Ukrajinci prerojeni." "Seveda bodo v tej vojni zmagali, vprašanje je le, kako velik del države bo Rusija prevzela," je ocenil premier, ki je prav tako prepričan, da Kijev ni v dosegu ruske armade.

Čeprav je Rusija že opozorila Nato, naj ne pošilja mirovnih sil v Ukrajino, je predsednik vlade dejal, da je Ukrajina suverena država, ki lahko sama odloča, kdo bo vstopil v Ukrajino. "Ni na Rusij, da dovoli, kdo lahko vstopa v Ukrajino. To je odločitev ukrajinske vlade in ljudi, ki so ukrajinsko vlado izvolili. Če bi se strinjali, da ima Rusija veto na to, kdo bo vstopal v suverene države, potem se ne bomo vrnili nazaj le v 20. stoletje, ampak v 19. Ne le, da moramo drugim povedati, da morajo spoštovati mednarodno pravo, mi moramo verjeti vanj in ga izvajati, kajti, če opustimo ta načela, potem, ne vem, kakšen bo svet, ki ga bomo zapustili naslednjim generacijam," je dejal premier. Ob tem je ocenil, da bi morali nekatere zadeve popraviti že pred tremi desetletji. "Takrat smo z Varšavskim paktom, padcem berlinskega zidu verjeli v novo ero in tranzicijo totalitarizma v demokracijo, ki da se bo zgodila sama po sebi. To ni res. Zahod je pri tem naredil nekaj napak, Rusija je bila v času Jelcina obravnavana kot kolonija, kot prostor poceni virov, in nihče se ni fokusiral na pravo tranzicijo v demokratično družbo. Prav zato je večina ruskega prebivalstva nekako čutila užaljenost, Putin je zlorabil to občutenje, da je prišel na oblast, ob tem pa je svojo KGB mrežo potisnil vsepovsod," je povedal premier. "KGB mreža je sedaj povsod in to ni neka demokracija, ampak obvladuje Rusijo ter skuša vplivati tudi na svoje sosede," je ob tem že povedal.

Na vprašanje, ali bi ameriški predsednik države v konkretni situaciji moral biti bolj odločen, je premier dejal, da je lažje presojati, ko ni v njegovi poziciji. "Je pa gotovo, da ZDA potrebujemo tako v Evropi kot na evropskem kontinentu, kjer smo varnostne grožnje zanemarjali," je poudaril in nadaljeval: "poglejte samo naše proračune za obrambo. Podobno je bilo v ZDA, a potem se je zgodil 11. september in ZDA so se prebudile. V Evropi se to dogaja sedaj," je dejal premier.

Opozoril je še, da so se evropski voditelji, ko so obiskali Ukrajino, dolgo pogovarjal z ukrajinskim vodstvom o tem, kaj zares potrebujejo. "Ena stvar, ki je zares pomembna, in to je, da je Zahod Ukrajini veliko obljubljal, a vseh obljub ni izpolnil. Najprej moramo torej izpolniti obljube in potem moramo odpraviti ideološko dilemo med dvema vrstama orožjema – obrambnim in napadalnim orožjem. Ukrajinci potrebujejo tudi napadalno orožje, z omejitvijo, da se to orožje lahko uporablja samo na ozemlju Ukrajine, zato da ne bodo Rusi dejali, da so ogroženi," je povedal slovenski premier. Prav tako je izpostavil nuklearno strategijo Rusije, ki je da lahko uporabljajo nuklearno orožje, ko so ogroženi. "Karkoli govorijo, grožnje z nuklearnim orožjem so zgolj grožnje, ker če bi prečkali to mejo, je to mnogo bolj resno, kot izguba vojaških in političnih ciljev v Ukrajini, to potem postane vprašanje preživetja. Ruski politiki te grožnje z nuklearnim orožjem zelo zlahka uporabljajo," je ocenil premier.

Glede uporabe kemičnega orožja je premier dejal, da "v to ne verjame". "Ne verjamem, da bi ruska vojska bila dovolj neumna, da bi uporabila kemično orožje, ker ne vem, kakšen vojaški cilj bi lahko s tem dosegel. Dobra odločitev je, da se Ukrajincem omogoči sredstva, da se branijo proti takšnim napadom, čeprav je po moji oceni najbolj nevarno in to, kar ogroža življenja Ukrajincev, otrok, žensk, družin prav klasično orožje in ruska premoč v zraku," je povedal premier. Dodal, je da se moramo odzivati na grožnje, ki so realne, ne pa na tiste, ki so hipotetične.

Z izjavo, da je Putin vojni zločinec se predsednik vlade strinja. "Ko sem potoval v Kijev in so nam ukrajinski prijatelji pokazali videe in slike iz mest, ki so okupirani s strani Rusov, in ko smo videli uničene bolnišnice in obenem poslušali ruskega zunanjega ministra, da v Ukrajini ni vojne, potem lahko rečem samo to, da če ne bo volje za prava pogajanja, potem je usoda gospoda Putina ista kot je bila usoda nekdanjega srbskega predsednika Miloševića, ki so mu sodili v Haagu," je povedal premier. Dodal je še, da meni, da ruskega predsednika Putina v Ukrajini čaka vojaška katastrofa zgodovinskih razsežnosti, to pa bo seveda sprožilo nato tudi reakcije v Rusiji.

Predsednik vlade je še dejal, da se mu zdi, da se še vedno ne zavedamo, kako zelo se je svet spremenil 24. februarju 2022, kajti to, kar se dogaja vpliva na vse. "Videli bomo tudi, kaj se bo zgodilo v Pacifiku v naslednjih letih. Nastaja nova delitev, ki jo je zgradil ne le gospod Putin, ampak ruska agresija. Tudi Zahod bi moral biti bolj pozoren ob okupaciji Krima. Tudi sedaj se moramo zbuditi in reči, da bomo po vsem tem Rusijo sprejeli v mednarodno skupnost kot jo poznamo, ko ne bodo več grozili svoji soseščini," je povedal premier. "Odkrito rečeno, ko se je Sovjetska zveza zrušila, se je življenjski standard prebivalcev spremenil. Estonija je bila del Sovjetske zveze, a povprečna plača v Estoniji danes je trikrat višja kot v Rusiji, Gospoda Putina bi morali vprašati, kako je to mogoče. Rusija je med najbogatejšimi državami po naravnih virih, in ti viri gredo verjetno najbogatejšim Rusom zato, da krepijo moč KGB mreže," je še povedal premier in zaključil, da bi Zahod danes moral narediti tisto, kar bi moral že pred 30 leti. "Verjetno to ne bo tako lahko in danes zato plačujemo svoj dolg zgodovini," je zaključil premier Janez Janša.