Socialno-delovna pomoč oz. storitve nadomeščanja so posebej (formalno) urejena pomoč kmečkemu prebivalstvu v primerih, kot so bolezen, nesreče, porodniški dopust, okrevanje, izobraževanje, sodelovanje v dejavnostih skupnosti, rekreacija in prosti čas, ter so sestavni del sistema socialne varnosti kmetov obeh spolov. Cilj teh storitev je zagotoviti določeno enakost delovnih pogojev med kmeti in ostalimi kategorijami zaposlenih.

V zadnjem času se vse bolj poudarja potreba in spodbuja raziskovalce k preučevanju socialne blaginje kmečkega prebivalstva in s tem tudi storitev, kot je socialno-delovna pomoč. Obravnavana tema je tudi predmet ciljno-raziskovalnega projekta Odzivanje kmečkih družin na posledice delovnih nesreč in poklicnih bolezni, ki je v izvajanju in bo zaključen konec 2022. 

Minister je izpostavil zavedanje, da se podeželska območja soočajo z zmanjševanjem populacije, prebivalstvo je na podeželju v povprečju starejše kot v mestih. V Sloveniji je situacija v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, še ugodna, saj 50% populacije živi na podeželju v primerjavi s povprečjem v Evropi, ki znaša 35%. Pri tem je pomembno celovito vključevanje žensk in enakih možnosti na vseh ravneh odločanja ter vlaganje v njihovo izobraževanje, zdravje in dobrobit, saj to krepi celotno skupnost ter podeželsko družbo, pomembno pa je tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zagotavljanje človekovih pravic za vse ljudi.

Revščina, izpostavljanje in ranljive skupine na podeželju so širša tematika, ki presega domet in ukrepe zgolj kmetijske politike. Poudaril je, da moramo te teme nasloviti in reševati širše s pomočjo socialne, infrastrukture, zdravstvene, kulturne in drugih politik.

V nadaljevanju je bila obravnavana prehranska varnost, še posebej v povezavi z vojno v Ukrajini. Minister je poudaril, da imamo v Sloveniji hrane dovolj ter da slovenski kmetje in potrošniki vpliva vojne še ne zaznavamo. Na ministrstvu je bila ustanovljena krizna delovna skupina, ki aktivno spremlja razmere na slovenskem trgu. Cilj vseh deležnikov na področju kmetijstva je torej graditev močnih verig preskrbe s hrano.

Svet za ženske na podeželju sestavljajo: Vlasta Nussdorfer (predsednica Sveta), Irena Ule (predsednica Zveze kmetic Slovenije), dr. Majda Černič Istenič (Biotehniška fakulteta), Nežka Režek in Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Fanika Simeonov (Sindikat kmetov Slovenije),  Anja Mager, Doris Letina ter Rok Damijan (Zveza slovenske podeželske mladine), Marjan Golavšek in Andrejka Krt (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), dr. Magdalena Šverc (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), Danica Cerar (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), mag. Jelena Aleksić (Zagovornik načela enakosti), Hermina Oberstar ter Sonja Gostiša (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, prispeva k ozaveščanju o posebnem položaju žensk na podeželju in informiranju širše javnosti v zvezi s to problematiko ter spodbuja organizirano delovanje in medgeneracijsko sodelovanje žensk na podeželju.