Evropski svet bo razpravljal o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini, varnosti in obrambi, energiji, gospodarskih vprašanjih, COVID-19 in zunanjih odnosih. Voditeljem in voditeljicam EU se bo prvi dan zasedanja pridružil predsednik ZDA Joe Biden; skupaj bodo razpravljali o podpori Ukrajini in njenemu prebivalstvu ter o krepitvi čezatlantskega sodelovanja v odziv na rusko agresijo. Evropski svet bo ocenil najnovejši razvoj dogodkov na terenu, tudi kar zadeva humanitarne razmere in begunce. EU ostaja zavezana Ukrajini in njenemu prebivalstvu ter si prizadeva zagotoviti usklajeno politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč ter podporo za obnovo demokratične Ukrajine.

Ob prihodu na zasedanje je v izjavi za tuje medije predsednik vlade dejal, da pričakuje, da bodo evropski voditelji ukrepali glede cen energije, kar je ena najpomembnejših stvari v Evropi. "Fokus bo seveda tudi na Ukrajini. Zavezati se moramo, da bomo Ukrajini dali, kar le-ta najbolj potrebuje v tem trenutku, in sicer upanje, vojaško pomoč, da se bo lahko sama branila, humanitarno pomoč in denar, ki bo pomagal preživeti njihovemu gospodarstvu," je dodal. "Pred desetimi dnevi, ko smo bili s poljskim in češkim predsednikom vlade v Kijevu, smo dobili kar nekaj dobrih predlogov s strani ukrajinske vlade, kako naj določno targetiramo področja, ki so bila nekako pozabljena pri pripravi zadnjega paketa sankcij. Targetirati moramo tiste, ki so direktno povezani z vojno, in to bo tudi naš predlog," je povedal premier. Prav tako je dodal, da imajo voditelji na mizi embargo na ruski plin, nafto in premog. "Danes bomo ponovno potrdili našo zavezo iz Versaillesa, ko smo rekli, da bi EU morala odpraviti odvisnost od ruskih energentov kakor hitro je to mogoče. To je seveda asimetričen pristop, različen od države do države, toda ta dogovor, ki smo ga dosegli v Versaillesu "čim hitreje kot je mogoče", je bil nekaj velikega, seveda pa se tudi to ne bo zgodilo čez noč," je dejal. "Sam osebno, čeprav smo v Sloveniji delno odvisni od ruske nafte in plina, menim, da je to treba narediti čim prej kot je to mogoče, torej v nekaj naslednjih mesecih, sicer vsi financiramo rusko vojno," je še dodal. "Mislim tudi, da nihče v Evropi ne ve, kako rublji izgledajo, nihče ne bo plačeval za energente v rubljih," pa je premier odvrnil na vprašanje, če bo Evropa za energente plačevala v rubljih kot zahteva Putin.

Na vprašanje glede stališča Kitajske, je predsednik vlade dejal, da če bi ruski predsednik Putin zares uspel zavzeti Ukrajino v enem tednu, bi to bil nek signal za Kitajsko. "Ker pa se Ukrajinci branijo, je to sedaj drug signal za Kitajsko in postajajo bolj previdni, kar je dobro. Med vrhom zveze Nato smo od ameriških kolegov slišali, da obstaja dialog s Kitajsko in da jih skušajo prepričati, da podprejo napore za mir v Ukrajini," je povedal predsednik vlade.

"Ko smo šli v Kijev, smo videli, kako pogumen je ukrajinski narod. Mislim, da so ti časi, časi prerojenja ukrajinskega naroda. Nikoli ne bodo poraženi, toda vsak dan vojne pomeni stotine, morda tisoče mrtvih. Žalostni smo, ko gledamo, kaj se dogaja v Mariupolu, ki je mesto večje od Ljubljane in tam se dogaja množično trpljenje," je še povedal premier in dodal, da je tudi med zasedanjem Nata vprašal, ali res nimamo več stvari v našem arzenalu, da Ukrajincem pomagamo. "Pomagati moramo ne samo Ukrajini, ampak Mariupolu, ker je zelo težko gledati to množično trpljenje. Govor ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki je nagovoril udeležence Nato zasedanja in je bil zelo ganljiv, je prispeval tudi k temu, da se bodo naredili nekateri bolj drzni koraki z naše strani," je povedal premier.

Kar se tiče kemičnega in biološkega orožja, je premier Janez Janša dejal, da so vse rdeče linije glede rabe orožja v vojni že bile prekoračene. "Že streljanje na civilno prebivalstvo pomeni prekoračitev neke meje," je ob tem dejal predsednik vlade. "Uporaba orožja, ki je specifično prepovedano z mednarodnimi konvencijami, je nekaj, glede na mednarodno pravo, kar sproža resen odziv tistih, ki podpisujejo različne konvencije, realno gledano, pa za ljudi, ki umirajo, ni razlike, ali umirajo zaradi biološkega, kemičnega ali navadnega orožja," je še povedal premier. Kar se tiče varnostnega tveganja, pa je predsednik vlade dejal, da tveganje vidi za celotno Evropo. "Ruska agresija vpliva na vse, na varnost vseh. Zavedati se moramo, da če bo Ukrajina zavzeta, bo Rusija postala močnejša in samo vprašanje časa bo, kdo bo naslednji. Zaustavitev Rusije pomeni mir ne le za Ukrajino, ampak za celoten evropski kontinent, in to ne le za naše generacije, ampak tudi za vse druge generacije," je zaključil premier.

Za slovenske medije pa je predsednik vlade povedal, da je Slovenija podprla odločitev v Versaillesu, ki je bila politična, danes pa bo verjetno tudi uradno potrjeno, da se Evropa osvobaja od ruskih energentov takoj, ko bo to možno. "To ne pomeni jutri, podpiramo pa čim hitrejšo pot. Evropska komisija bo danes predstavila nekatere rešitve, za nekatere smo že slišali in lahko rečem, da so v veliki meri učinkovite," je povedal predsednik vlade. Dejal je še, da je bilo ob robu obiska ameriškega predsednika veliko razprav, kako lahko ZDA pomagajo z utekočinjenim plinom že za naslednjo zimo. "Je pa tu še nekaj predlogov, ki smo jih dobili iz ukrajinske strani in ki vsebujejo zelo učinkovite sankcije in ne predstavljajo nečesa, okoli česar bi bila mnenja v Evropi različna. Nekaj o tem smo že govorili na vrhu Nata, in sicer predvsem za stvari, ki se dotikajo vojaških zadev oziroma zadev, ki so pomembne zato, da ustavimo ruski vojaški stroj, to pa so tim. produkti za dvojno rabo, ki se jih kupuje kot civilne produkte, uporablja pa v vojaški tehniki," je povedal premier. Nadaljeval je, da so "kolegi iz Ukrajine naredili seznam zelo učinkovitih predlogov, oziroma sankcij, ki targetirano vplivajo na situacijo v Rusiji in ne prizadenejo celotnega prebivalstva, ampak predvsem tiste, ki poganjajo ta vojaški stroj." Točna časovnica embarga na ruske energente sicer še ni znana, se bo pa po besedah predsednika vlade zgodilo. "Sicer kasneje, kot si mi želimo, ampak mnogo prej kot si želi Rusija," je povedal premier.

Kar se tiče slovenskega diplomatskega predstavnika, je predsednik vlade pojasnil, da je bila odločitev sprejeta po zakonu o zunanjih zadevah, ko lahko minister v izrednih razmerah pošlje odpravnika poslov in izda pooblastila. "To se je že večkrat zgodilo in tu ni potrebnih nobenih interventnih ali drugih podlag. Dejstvo je, da je treba dati glas tudi diplomaciji. Govoriti o predlogih in rešitvah po telefonu iz Bruslja in Ljubljane je eno, prizadevati si za to iz Kijeva, kjer imaš zraven ukrajinske sogovornike s stališči, ki se običajno ne komunicirajo preko telefonov, ali na daleč, pa je nekaj drugega," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je od vseh evropskih držav, samo Poljska ohranila svojega predstavnika v Kijevu. "Danes se bomo pogovarjali tudi o tem, kdaj bo EU poslala nazaj misijo," je še povedal predsednik vlade. Prav tako se je zahvalil vsem, ki so se za to mesto javili. Bilo jih je namreč kar nekaj iz različnih organov v Sloveniji, "tudi ljudje, ki so bili v različnih vladah in niso več v diplomaciji in imajo izkušnje in še vedno prihajajo predlogi. Ko bo minister podpisal ukaz, bo ime znano."