Hlad v minulih tednih je sicer upočasnil prehiter fenološki razvoj rastlin. Tako večjega fenološkega razvoja trenutno v Sloveniji ni bilo, razen na Primorskem, presušenost tal pa je zelo velika. Dvig temperatur v teh dneh, in pomanjkanje dežja lahko vplivata predvsem na travinje, ki je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin, ker ima zelo plitev koreninski sistem, opozarjajo tudi na Agenciji RS za okolje (ARSO).

Tudi ozimna žita so že v precej slabem stanju, nanje so poleg nizkih temperatur brez snežne odeje vplivali tudi pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje. Za prve rasne premike bi tudi trajne rastline potrebovale vlago, prav tako druga naravna vegetacija.

Suša je nastopila tudi v gozdovih, kjer že nekaj časa veljajo opozorila za veliko požarno ogroženost naravnega okolja. V teh razmerah je poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, zunaj pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.

Suša se kaže tudi v pretokih vodotokov v Sloveniji oziroma v (majhni) vodnatosti rek po Sloveniji. Najmanj vodnate so reke v Podravju, v porečju Krke in reke s povirjem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pretoki teh rek so manjši od običajnih malih pretokov. Glede na hidrološko napoved se bodo nizkovodne razmere na rekah večinoma ohranjale, le pretoki manjših rek z zaledjem v visokogorju se bodo ob taljenju snega nekoliko povečali.

Glede na trenutne sušne razmere ministrstvo kmetovalcem svetuje, naj ta trenutek še ne gnojijo, ker se zaradi pomanjkanja vlage gnojila ne bi raztopila. Gnojenje v trenutnih razmerah je zato nefunkcionalno in bi hkrati predstavljajo še obremenitev za okolje.

Dodatne informacije o suši na posebni spletni strani Agencije RS za okolje (ARSO) Sušomer, ki prikazuje stanje suše v vseh segmentih: v površinskem sloju tal, v površinski vodi in v podzemnih vodah.