Ena od glavnih tem pogovorov je bila krepitev dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju varne, zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom. Po srečanju obeh predsednikov vlad in delegacij je sledila novinarska konferenca.

"Če prav štejem, je to najino osmo bilateralno srečanje v zadnjih dveh letih, kar vodim slovensko vlado, s tem smo zapolnili vrzeli od prej, ko srečanj ni bilo," je uvodoma dejal slovenski premier in se hrvaškemu kolegu zahvalil za gostoljubje ter vsa dosedanja srečanja. "Danes smo nadaljevali z razpravo o odprtih vprašanjih, ki jih lažje rešujemo v prijateljskem ozračju," je povedal premier Janez Janša in se ob tem tudi zahvalil za konstruktivno vlogo Hrvaške v Evropskem svetu. " V tem času, ko lahko od blizu spremljam delo in stališča hrvaške vlade v Evropskem svetu, lahko rečem, da smo med tistimi, ki imajo realističen pogled na situacijo v regiji in širše, " je povedal premier in dodal, da samo realistični pogled prinaša rešitve v pravem času. "Imate vso podporo za članstvo v integracijah, kjer je Slovenija članica, Hrvaška pa še kandidatka. Imate tudi podporo za stabilizacijo razmer v Bosni in Hercegovini," je povedal premier in dodal, da je tudi pri reševanju teh vprašanj "realističen pogled tistih, ki stvari poznamo od blizu, ne le iz teorije, ključen za to, da dosegamo premike."

"Danes smo veliko govorili o tem, kako se prilagoditi na spremenjene razmere, ki so nastale po 24. februarju, to je po ruski agresiji na Ukrajino. Svet se je takrat spremenil in na te spremembe se bomo prilagajali še kar nekaj časa," je ocenil premier in dodal, da je ena od sprememb, ki zahteva ukrepanje v realnem času, relativno hitro in zelo gotovo slovo od ruskih energentov. "Velik del Evrope je v celoti ali deloma odvisen od uvoza energentov iz Rusije in vse tisto, kar predstavlja alternativo temu uvozu in odvisnosti, v tem trenutku predstavlja evropsko prioriteto," je povedal premier Janez Janša. Ob tem je čestital Hrvaški, ki se je pravočasno odločila za izgradnjo terminala za utekočinjen plin.

"Na vrhu EU se sedaj trudimo zato, da najdemo neke skupne pristope čez državne meje in tudi znotraj EU, ko gre za dobave, transportne poti in ostalo logistiko, ki je tukaj potrebna, je pa plin samo manjši del energentov, ki jih potrebujemo za normalno življenje civilizacije v Evropi. Zelo pomembna je tudi jedrska energija, ki je po naših skupnih naporih upoštevana znotraj evropskih pravil kot del rešitve in ne del problema, ko gre za podnebne spremembe, "je povedal predsednik vlade Janez Janša. "Veliko možnosti bilateralnega sodelovanja je, ko gre za iskanje zadostitev energetskih potreb tako Slovenije kot Hrvaške. V prihodnje bodo pristojna ministrstva preverila možnosti za to sodelovanje, ko gre za skupne naložbe 2. bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in ko gre za kapacitete za utekočinjen plin. Pri kapacitetah za utekočinjen plin bo, če še ni, zelo konkreten interes številnih drugih Srednje-evropskih držav, glede na to, da je odvisnost od ruskega plina v mnogih delih Evrope še bistveno večja kot pri nas," je ocenil slovenski predsednik vlade.

Slovenski premier se je hrvaškemu zahvalil tudi za zelo realističen in konstruktiven pogled na samo dogajanje v Ukrajini. "Tudi tukaj imamo tisti v Evropskem svetu z izkušnjami izpred 30 let bolj realistično predstavo, kaj vse je potrebno narediti in katere ukrepe je potrebno sprejeti, da bo v Ukrajini zavladal mir. Borimo se na isti strani za prevlado razuma in tega realističnega pristopa, tako da prispevki tako Slovenije kot Hrvaške pri iskanju teh rešitev precej presegajo naše geografske širine in kilometre," je povedal premier in ob tem izpostavil tudi poznavanje same situacije v Ukrajini s strani hrvaškega predsednika vlade Plenkovića.

V nadaljevanju sta predsednika obeh vlad odgovarjala tudi na novinarska vprašanja. V povezavi z vprašanjem odprtih vprašanj glede reševanja mejnega vprašanja in posebnega ribolovnega režima, je predsednik vlade dejal, da "delamo na tem, iščemo rešitve." "Kar se tega tiče, sem zmeren optimist in menim, da lahko do rešitev pridemo v relativno kratkem času," je dejal ob tem in poudaril, da je veliko lažje v prijateljskem in konstruktivnem ozračju iskati rešitve, kot pa v ozračju, kjer pogovori sploh ne potekajo. "Če se pogovarjaš, prideš do rešitve, ki jih pred pogovori morda še niti ni bilo na obzorju, če pa se ne pogovarjaš, pa možnosti iskanja rešitev niti nimaš," je ob tem povedal premier.

Predsednik vlade je tudi ocenil, da je glede na aktualno situacijo, absolutno treba razmišljati o gradnji novih plinovodnih kapacitet. Tu bodo na voljo znatna evropska sredstva, ker to je ena od prioritete za celotno Evropo, tako da financiranje ne bo problem, do sredstev pa bo hitreje prišel tisti, ki bo hiter in to je tudi eden od razlogov, da sva se s hrvaškim kolegom sestala že nekaj dni po evropskem vrhu," je povedal predsednik vlade.

Prav tako je slovenski premier dejal, da je časovnica za gradnjo NEK 2 na vladni ravni že sprejeta. Prav tako je dejal, da je lokalno okolje v Krškem in Posavju projektu naklonjeno. Premier je spomnil, da se je Slovenija zavzela, da bo zaprla Termoelektrano Šoštanj, ki predstavlja tretjino energetske bilance do leta 2033. "Realno pa lahko to naredimo takrat, ko bo obratoval drugi blok NEK, torej je to neka prva najbolj optimistična časovnica, vsi pa vemo, da je gradnja NEK 2 zahteven projekt, vendar pa velja prepričanje, da bo od začetka gradnje do obratovanja minilo manj časa kot pri gradnji prvega bloka," je povedal premier.

Na vprašanje glede zagotavljanja pomoči ukrajinskim beguncem je predsednik vlade dejal, da smo v Sloveniji pripravljeni sprejeti proporcionalno število beguncev iz Ukrajine glede na velikost države in prebivalstva. "Trenutno so številke podobne kot na Hrvaškem, se pa dnevno spreminjajo, ker mnogi, ki se registrirajo v Sloveniji odidejo naprej, predvsem v Italijo, kjer je močna ukrajinska skupnost," je povedal premier. Ob tem je podal svojo osebno ocena, da se bodo številke beguncev povečevale. "trenutno je 11 milijonov razseljenih oseb, torej tistih, ki so morali zapustiti domove in Evropa je ob tem valu na preizkušnji solidarnosti. Ob razpravi pretekli teden ni bilo evropske države, ki bi imela kakšne probleme s solidarnostjo, ni pa naš cilj, da se polovica Ukrajine preseli v Evropo, naš cilj je, da se v Ukrajini vzpostavi mir in da se žene in otroci čimprej vrnejo k svojim očetom in možem," je še dejal premier Janez Janša.

"Slovenija je del EU in del evropskega energetskega trga, tako da ne razmišljamo o tem, da se iz tega izločimo, razmišljamo pa o tem, da bomo imeli dovolj kapacitet, da smo energetsko samozadostni, tudi če je ta trg v težavah in mislim, da je to cilj vsake države," je na vprašanje o energetski odvisnosti odvrnil premier. Po njegovi oceni so ena od nevarnosti, ki se je ne zavedamo, kibernetski napadi na električna omrežja. "V primeru močnih tovrstnih napadov, kapacitete za nekaj takšnega obstajajo, Ruska federacija jih je testirala na Ukrajini pred oboroženo agresijo, lahko to evropsko omrežje razsujejo in potem bo trajalo določen čas, da se to vzpostavi nazaj, da ne govorimo o drugih nevarnostih, vendar pa ne načrtujemo izstopa iz skupnega energetskega trga, delamo pa na tem, da bodo naše kapacitet zadostne, tudi zato, ker kot vidimo v zadnjem času, cenovni pritiski terjajo oziroma silijo posamične vlade, da sprejemajo določene ukrepe za blažitev energetske krize," je povedal premier. Predsednik vlade je še dejal, da je interes Slovenije za nakup eventuelno dodatnih kapacitet energentov. "Kot že rečeno, če bi vsi razmišljali naprej, kot Hrvaška, ko je gradila LNG terminal, bi zadrega v Evropi, ko gre za reakcijo na situacijo v Ukrajini, bila bistveno manjša," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.