Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru sprva spregovoril o svojem nedavnem obisku v Ukrajini, kjer se je srečal z ukrajinskim vodstvom. "Predsednik Zelenski je bil v pogovorih videti odločen ter pripravljen na to, da se bori," je povedal premier in dodal, da bo po njegovem mnenju Ukrajina v tej vojni zmagala. "Vsak dan ljudje umirajo, zato moramo narediti vse, kar lahko, da jih podpremo ter da jim pomagamo pri tem, da se branijo," je dejal premier.

"Ko smo govorili z ukrajinskim vodstvom, so nam povedali tudi, da so po vsem tem, kar se dogaja, pripravljeni spremeniti ustavo in ukrajinskemu ljudstvu predlagati referendum ter opustiti željo, ki je zapisana v njihovi ustavi, za vstop v zvezo Nato, vendar pa hkrati želijo institucionalne garancije za svojo varnost, ki jo vidijo v polnopravnem članstvu v EU, "je dejal premier. Prav tako je dodal, da si Ukrajinci tokrat želijo večje garancije kot leta 1994 s podpisom memoranduma v Budimpešti.

Po besedah predsednika vlade so v Ukrajini spoznali, da potrebujejo Nato in garancije iz 5. člena, toda zakaj bi vztrajali pri tem cilju, ki jim trenutno ne pomaga, zato so sprejeli pragmatično odločitev o tem, da pri tem ne vztrajajo. "Po tem, ko bodo zmagali v vojni, jih bo verjetno Nato želel povabiti. Ko bodo zmagali, bo ukrajinska vojska gotovo ena močnejših v Evropi," je prepričan predsednik vlade, ki obenem dodaja, da je sedaj na potezi predvsem Evropa, ki mora zagotoviti hitro pot do članstva v EU. "Ukrajino pa je treba podpreti s toliko vojaške moči kot je le mogoče, ker je to edino, zaradi česar je mogoče, da se ustavi vojna," je povedal premier.

Glede vojaškega orožja je predsednik vlade dejal, da podpira, da se Ukrajincem dostavi vojaška oprema za zračno obrambo, ker jo to oprema, ki jo Ukrajina v tem trenutku potrebuje najbolj, saj na nebu Rusija trenutno dominira. "Ne podpiram tega, da se o tej pomoči samo govori, močno pa podpiram dejanja," je povedal premier. Nadaljeval je, da trenutno imamo države, ki Ukrajini pomagajo, in o tem ne govorijo, in so države, ki govorijo o pomoči, a je ne zagotavljajo, in so države, ki so bolj odporne na to, da bi karkoli naredile. Glede držav, ki pomagajo, a o tem javno ne govorijo, predsednik vlade ni želel biti bolj podroben, prav tako pa je dejal, da nekatere države pomagajo, a to javno zanikajo iz različnih razlogov.

"Naša enotnost znotraj EU je večja kot je bila pričakovana, še posebej pa je večja kot je bila pričakovana s strani Kremlja. Ruska agresija nas je našla nepripravljene. Toda, če preračunamo vse, kar delamo, mislim, da to še vedno ni dovolj. Močno podpiram zahteve predsednika Zelenskega, ki je dejal, "prosim prijatelji, dajte nam 1 % vaših obrambnih rezerv in lahko se bomo sami branili". Nekatere države dajejo toliko, nekatere dajejo manj, ne dajejo pa vse," je bil jasen premier.

Na vprašanje glede odvisnosti Slovenije od ruskega zemeljskega plina in nafte, je predsednik vlade odvrnil, da pomlad prihaja in da "delamo vse, kar lahko, da se znebimo te odvisnosti od Rusije do konca leta. " "Govorimo s sosednjimi državami in drugimi državami za to, da pridobimo alternativne vir in vire zalog, gradili bomo tudi nove kapacitete. Nekaj dni nazaj sem obiskal Hrvaško, kjer smo se pogovori o tem, kako naj sodelujemo z LNG terminalom, na način, da bi lahko dobili zaloge v Slovenijo in v druge države Srednje Evrope," je povedal predsednik vlade. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo do neodvisnosti od ruskih energentov prišlo prej kot pričakuje Kremelj.

"Trenutno se namreč soočamo z žalostno realnostjo, da s plačili zemeljskega plina, nafte in premoga, dejansko financiramo agresijo oziroma vojno," je dejal premier. Prav tako je dodal, da nihče v Evropi Rusiji energentov ni pripravljen plačevati v rubljih, "to je tudi v nasprotju s podpisanimi pogodbami." "Sporočilo naših ministrov in G7 ministrov je bilo jasno, in to je, da nihče ne bo plačeval v rubljih. Pravzaprav niti vemo ne, kako so rublji videti," je zaključil premier Janez Janša.