Skupno nominacijo je sekretariatu Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Parizu v imenu sodelujočih držav 30. marca oddala Nemčija. Po vpisu babištva na Unescov seznam se lahko pridružijo tudi druge države

Babištvo kot kulturna praksa

Rojstvo ni samo biološki, ampak v svojem bistvu kulturni proces. Babištvo kot nesnovna dediščina obsega znanja in veščine, ki prispevajo k dobrobiti žensk, dojenčkov, otrok in družin. Babice zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Pri tem uporabljajo z dokazi podprte raziskave, intuicijo ter empirično in tradicionalno znanje. Babištvo prispeva k uresničevanju temeljnih človekovih pravic, zlasti pravic žensk. Poleg tega babištvo vključuje posebne kulturne prakse, besedišče, praznovanja in obrede, kot je rezanje popkovine.

Poleg medicinskega in anatomskega znanja je za babiško delo pomembna raba različnih čutov - opazovanje, vonjanje, poslušanje ter dotikanje so pomemben del spretnosti babic. Veščine in znanje so skupnosti ohranjale, razvijale in prenašale skozi več generacij. Dandanes se prenos babiškega znanja in veščin večinoma odvija v okoljih formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja. Babištvo lahko opravljajo ljudje ne glede na spol, nekdaj so bile babice le ženske, danes pa se babištvu posvečajo tudi moški.

Nominacija na podlagi pobud skupnosti

Babice so glavne nosilke in izvajalke, ki se pogosto združujejo v skupine ali združenja. Nominacija je bila pripravljena na njihovo pobudo. Druge organizacije in mreže, kot so akademske ustanove, strokovna združenja ali nevladne organizacije, ki delujejo na področju poroda, pravic žensk in starševstva, spodbujajo prenos babiških veščin in znanja ter se zavzemajo za poglobljeno proučevanje in krepitev babištva. Poleg obsežnega mednarodnega posvetovalnega postopka za pripravo nominacije za Unesco so bile skupnosti, skupine in posameznice vključene tudi na nacionalni ravni. 

Nominacijo babištva v Sloveniji je vodila Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo skupaj z Zalko Drglin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter v sodelovanju s posameznimi nosilkami, skupinami in skupnostmi, ki so sodelovale v procesu oblikovanja besedila nominacije in priprave predloga filma ter fotografij. Soglasje k nominaciji so podale Sekcija medicinskih sester in babic Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Oddelek za babištvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, aktivni babici Splošne bolnišnice Jesenice, porodna spremljevalka in samostojna babica, Združenje Naravni začetki. Podporo nominaciji so prispevali še Slovenski etnografski muzej - Koordinator varstva nesnovne dediščine,  Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje.

Unescova nesnovna dediščina  

Nesnovna kulturna dediščina vključuje živa izročila s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, naravoslovnega znanja in obrtnih tehnik. Od leta 2003 je 180 držav pristopilo k Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine.

Enote iz nacionalnih seznamov nesnovne dediščine lahko države pogodbenice konvencije predlagajo za enega od treh Unescovih mednarodnih seznamov. Države predlagajo tudi večnacionalne nominacije, da bi spodbujale meddržavno sodelovanje ter predstavile skupno in vključujočo kulturno dediščino človeštva. Medvladni odbor vsako leto odloča o vpisu novih kulturnih oblik na Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine po priporočilu ocenjevalnega organa.

Slovenska nesnovna dediščina na Unescovih seznamih

Slovenija ima na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva trenutno štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. Medvladni odbor bo konec novembra presojal o vpisu še dveh enot – večnacionalni nominaciji osmih držav pod slovenskim vodstvom Tradicije reje lipicancev in o nominaciji Čebelarstva v Sloveniji.

Podpora nesnovni dediščini

Ministrstvo za kulturo je 31. marca ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO oddalo periodično poročilo o implementaciji konvencije o nesnovni dediščini. Poročilo dokazuje bogastvo slovenske nesnovne dediščine in številne aktivnosti, ki jih nosilci, dediščinske institucije, civilna združenja in mladi izvajajo na lokalnem nivoju. Odziv s terena je pokazal konkretne potrebe in pričakovanja po oblikovanju podpornih ukrepov in nadgradnji sistema varstva te dediščine tudi na državni ravni.

Za podporo varovanju nesnovne dediščine in razvijanju njenega potenciala je ministrstvo 25. marca objavilo javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nesnovne dediščine. Namenjen je varstvu in oživljanju kulturne dediščine, ki je vpisana v register nesnovne dediščine ter ozaveščanju o njenem pomenu, kot tudi zagotavljanju usposobljenosti za izvajanje kulturnih projektov in njihove dostopnosti čim širši javnosti. Razpis je odprt za prijavo do 3. maja.